Jedro

Tožena stranka na poravnalni narok in narok za prvo glavno obravnavo ni prišla, čeprav je bila pravilno vabljena in opozorjena na posledice izostanka (6. odstavek 28. člena ZDSS-1). Opravičilo s prošnjo za preložitev naroka je sodišče prejelo šele 3 dni po opravljenem poravnalnem naroku, zato ga ni moglo upoštevati in je pravilno izdalo zamudno sodbo.

Zmotno je stališče, da sodišče ni bi smelo izdati zamudne sodbe, ker je tožena stranka odgovorila na tožbo. 1. odstavek 28. člena ZDSS-1 dopušča izdajo zamudne sodbe tudi v primeru, če tožena stranka odgovori na tožbo, a kasneje ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo. V takem primeru sodišče ravna, kot da tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku obračunati bruto nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela zaradi poškodbe izven dela od 15.7.2002 do 6.9.2002, plačati prispevke in davke od bruto zneska ter tožniku izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi, razvidnimi iz 1. točke izreka; toženi stranki je naložilo, da tožniku plača zakonite zamudne obresti od zneska

80.000,00 SIT od 15.8.2002 do 11.11.2002, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12.11.2002 dalje do plačila (2. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek, da je tožena stranka dolžna izdelati obračun bruto in neto plače za čas začasne zadržanosti z dela in ga vročiti tožniku ter zavrnilo višji zahtevek po izplačilu kapitaliziranih obresti, po obračunu bruto zneskov v postavljeni višini ter drugačen zahtevek po obračunu in izplačilu bruto in neto plače (3. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati stroške postopka v znesku

89.963,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.4.2005 dalje na račun sodišča (4. točka izreka).

Zoper odločitev o stroških postopka (4. točka izreka) se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da višino stroškov zviša na 179.921,00 SIT.

Navaja, da sodišče ni priznalo nagrade za sestavo obrazloženega dopisa toženi stranki v višini 50 točk iz razloga, da v spisu ni dokazil o tem, čeprav je bil priložen s pripravljalno vlogo; za dopolnitev tožbe je priznalo 200 točk, moralo pa bi priznati 300 točk. Sodišče tudi ni priznalo stroške za sestavo obračunov plače, čeprav so bili ti stroški potrebni; sodišče tudi ni priznalo stroškov za sestavo štirih pripravljalnih vlog in ni obrazložilo, zakaj so bile nepotrebne, priznalo tudi ni 50 točk za sestavo dopisa stranki z dne 10.4.2003, čeprav je bil tudi ta strošek potreben za pravdo. Glede na navedeno bi sodišče prve stopnje moralo tožniku priznati stroške v znesku 179.921,00 SIT.

Priglaša pritožbene stroške.

Zoper sodbo v celoti se pritožuje tožena stranka iz razloga bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati zamudne sodbe, saj je tožena stranka v zakonitem roku vložila odgovor na tožbo, v katerem je prerekala pritožbene navedbe tožnika in predlagala zavrnitev zahtevka. S tem je sodišče prve stopnje kršilo 1. odstavek 318. člena Zakona o pravdnem postopku. Na obravnavo res ni pristopila, vendar je obakrat svoj izostanek opravičila z zdravniškima potrdiloma z dne

19.1.2005 in z dne 8.4.2005, iz katerih izhaja, da se tožena stranka ni mogla zglasiti na glavni obravnavi zaradi bolniškega staleža in obiska pri zdravniku. Izostanek je bil tudi pravočasno sporočen. Do poškodbe tožnika je prišlo izven dela, tožnik pa je prejel vse, kar mu pripada. Priglaša stroške v višini sodnih taks.

Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Priglaša pritožbene stroške.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedenih v pritožbah, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2.,

3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, navedenih v 2. odstavku 350. člena ZPP, in da je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo na podlagi 1. odstavka 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004 in 10/2004), ki določa, da sodišče izda zamudno sodbo, čeprav je tožena stranka odgovorila na tožbo, če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ne pride tožena stranka. Ker tožena stranka na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo ni pristopila in tudi ni opravičila svojega izostanka, je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo pod pogoji, ki jih ureja pravdni postopek.

Iz vpogleda v spis je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje razpisalo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo z dne 26.1.2005. Na prošnjo tožene stranke je bil narok preklican in preložen na 2.3.2005 ter ponovno preklican in preložen na 8.4.2005. Na poravnalni narok dne 8.4.2005 tožena stranka ni pristopila. Zato je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 28. člena ZDSS-1 izdalo zamudno sodbo.

Po določbi 5. odstavka 28. člena ZDSS-1 sodišče izda zamudno sodbo po 1. odstavku navedenega člena pod pogojem, da je bila stranka pravilno vabljena, in da ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila tožena stranka pravilno vabljena in v vabilu tudi pravilno opozorjena na posledice izostanka.

Protispisne so pritožbene navedbe, da je tožena stranka svoj izostanek opravičila z zdravniškim potrdilom z dne 8.4.2005, iz katerega naj bi bilo razvidno, da se toženec ni mogel zglasiti zaradi bolezni, ter da je bil izostanek pravočasno sporočen. Kot je razvidno iz listin v spisu, je tožena stranka opravičila svoj izostanek za narok z dne 26.1.2005. Sodišče prve stopnje opravičila za narok z dne 8.4.2005 sodišče ni prejelo vse do

11.4.2005, ko je prejelo prošnjo za preložitev naroka zaradi zdravstvenih težav. Priloženo je bilo tudi zdravniško potrdilo z dne 8.4.2005. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka svojega izostanka ni pravočasno sporočila, zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je izdalo zamudno sodbo.

Pritožbena navedba, da je tožena stranka odgovorila na tožbo, v kateri je prerekala navedbe tožnika, in da je predlagala zavrnitev zahtevka, je neutemeljena. V primeru, ko tožena stranka odgovori na tožbo in ne pristopi na narok (poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo) sodišče odgovora na tožbo sploh ne sme upoštevati. Ravnati mora, kot da toženec ni odgovoril na tožbo. Sodišče v tem primeru preveri zgolj ali obstojijo pogoji po 318. členu ZPP, ne sme pa preverjati, ali glede na navedbe iz odgovora na tožbo izhaja, da so trditve tožnika v tožbi prepričljive, ali da verjetno izkazujejo utemeljenost zahtevka.

Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, ta dejstva pa tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka oziroma z dejstvi, ki so splošno znana. Tožba je bila tožencu pravilno vročena v odgovor, in ker ne gre za zahtevek, s katerimi stranke ne morejo razpolagati, so bili izpolnjeni vsi pogoji po 1. odstavku 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe. Po navedeni določbi zakona ima sodišče pooblastilo, da meritorno odloči o stvari le na podlagi zatrjevanih dejstev in ne na podlagi dokazanih dejstev, pri čemer je predmet preizkusa le-to, ali zatrjevana dejstva niso v nasprotju s splošno znanimi dejstvi, ali pa z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka sama. V presojo utemeljenosti pritožbenih navedb, ki se nanašajo na dejansko stanje in so zgolj pavšalne, se pritožbeno sodišče ni spuščalo, saj se zamudne sodbe zaradi nepopolne oziroma zmotne ugotovitve dejanskega stanja po določbi 2. odstavka 338. člena ZPP ne more izpodbijati.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik se pritožuje zoper odločitev o stroških postopka. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je dolžna tožena stranka tožniku povrniti stroške postopka v skladu s 154. in 155. členom ZPP.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili stroški postopka, ki jih mora tožena stranka povrniti tožniku, pravilno odmerjeni. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, mora sodišče upoštevati samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo, če pa je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi (1. in 2. odstavek 155. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da med potrebne stroške postopka v smislu 155. člena ZPP ne sodijo stroški za sestavo obračuna plač, ker so le-ti ovrednoteni pri stroških za sestavo tožbe, ravno tako niso bili potrebni stroški za štiri pripravljalne vloge, ki niso v ničemer doprinesle k razjasnitvi in pospešitvi postopka. Za dopolnitev tožbe je sodišče ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta pravilno priznalo stroške v višini 200 odvetniških točk, dopis toženi stranki z dne 15.4.2004, torej že po vloženi tožbi, ni bil potreben strošek. Glede priznanja nagrade za dopis z dne

10.4.2003 pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil dopis poslan sodišču po končani obravnavi, ne da bi si pooblaščenec tožnika podaljšal rok za dopolnitev stroškovnika. Zato ga sodišče prve stopnje utemeljeno ni štelo med potrebne stroške postopka.

V skladu z navedenim pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo stroške postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožniku, zato je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje v 4. točki izreka sodbe.

Tožnik in tožena stranka sta priglasila stroške pritožbenega postopka, in ker s pritožbo nista uspela, je pritožbeno sodišče odločilo, da jih krijeta sama.