Jedro

Med upravnim sporom je začel veljati Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, v nadaljevanju ZGO-1), ki v 1. odstavku 238. člena med drugim določa tudi, da z dnem uveljavitve ZGO-1 prenehajo veljati določbe III. poglavja (odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda) oziroma členi 11., 12., 13., 14., 15. in 16. ter 112. prehodnih določb ZKZ. Drugi odstavek 238. člena ZGO-1 določa, da se postopki za odmero in plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda, začeti na podlagi 11., 12., 13. in 14. člena ZKZ, uvedeni pred uveljavitvijo ZGO-1, ki še niso pravnomočno končani, ustavijo.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za okolje, prostor in energijo RS št. … z dne 20. 2. 2002 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote A, Izpostava B št. … z dne 7. 12. 2001, s katero je bila tožnici odmerjena odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda v znesku 1.664.000,00 SIT in sicer za 520 m2 njive 3 katastrskega razreda na zemljišču parcele št. 1751/2 k.o. R. V tej odločbi je bilo tudi odločeno, da brez potrdila o plačani odškodnini tožeči stranki ni dovoljeno vročiti dovoljenja za gradnjo, kakor tudi ne začeti gradnje. Tožena stranka se v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje na določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96, 31/98 - odločba US, 68/00 - odločba US, v nadaljevanju ZKZ), in sicer 11. člen, ki določa, da plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča vsak, kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi predpisanega dovoljenja ali drugega upravnega akta, ali če spremeni namembnost v nasprotju s predpisi, tako da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko proizvodnjo oziroma da se gozd izkrči. Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se plača od površine zemljišča, ki je po predpisanem dovoljenju določeno za gradnjo objekta in od površine zemljišča, ki je s predpisanim dovoljenjem namenjena za redno rabo objekta (gradbena parcela). Če gre za gradnjo objekta, predvidenega s prostorsko izvedbenim načrtom, se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po prostorsko izvedbenem načrtu pripada objektu.V obravnavanem primeru sta AA in BB dne 19. 1. 2000 vložila vlogo za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo garaže na zemljišču parcele št. 1751/2 k.o. R. Z vlogo z dne 20. 10. 2000 je CC zaprosila za spremembo investitorstva na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 1. 3. 2000. Iz lokacijske dokumentacije je razvidno, da gre v obravnavanem primeru za legalizacijo garaže na zemljišču parc. št. 1751/2 k.o. R, ki obsega 1200 m2 zemljišča. BB in AA sta že plačala odškodnino za spremembo namembnosti 500 m2 kmetijskega zemljišča na zadevni parceli na podlagi lokacijskega dovoljenja št. … z dne 6. 6. 1980, izdanega za gradnjo stanovanjske hiše. Zato je po mnenju tožene stranke tožnica dolžna plačati še odškodnino za 520 m2 zemljišča na parceli št. 1751/2 k.o. R, ki je bila po katastrskih podatkih pred nedovoljenim posegom v prostor njiva 3 katastrskega razreda. Tožena stranka ugotavlja, da je organ prve stopnje odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča odmeril pravilno in zakonito v skladu s 13. in 14. členom ZKZ. Tožena stranka še pojasni, da je bila odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v obravnavanem primeru odmerjena skladno z določbo 2. odstavka 11. člena ZKZ, ki med drugim določa, da če gre za gradnjo objekta, predvidenega s prostorsko izvedbenim načrtom, se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po prostorsko izvedbenem načrtu pripada objektu. Pri posegih v prostor, zgrajenih v nasprotju s predpisi se za odmero odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča upoštevajo podatki zemljiškega katastra o kulturi zemljišča pred začetkom gradnje ne glede na dejansko stanje v naravi.

Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu zaradi nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Za gradnjo stanovanjske hiše z garažo v sklopu objekta je bilo prejšnjima lastnikoma BB in AA izdano lokacijsko dovoljenje št. … z dne 6. 6. 1980 in gradbeno dovoljenje št. … z dne 23. 11. 1991, potem, ko sta poravnala vse obveznosti, ki jih je takratna zakonodaja zahtevala. Garažo sta lokacijsko zgradila nekoliko drugače in drugačnih dimenzij, vendar je zanju še vedno veljavno že izdano gradbeno dovoljenje. Od njiju je stanovanjsko hišo z garažo v letu 2000 kupila tožnica in želela tudi urediti nedokončan postopek pridobitve dopolnilnega gradbenega dovoljenja. Meni, da se je postopek za izdajo dopolnilnega gradbenega dovoljenja za spremenjeno lokacijo garaže pričel v času izvedbe tako stanovanjske hiše, kot tudi garaže. Razen tega, tožnice upravni organ kot neuke stranke na ta dejstva ni opozoril, niti jih ni upošteval ob izdaji sporne odločbe. Zato je izdaja odločbe na podlagi določb ZKZ brezpredmetna. Tožnica smiselno sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa udeležbe v tem postopku ni prijavilo.

Sodišče je tožbi ugodilo iz naslednjih razlogov: Med upravnim sporom je začel veljati Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, v nadaljevanju ZGO-1), ki v 1. odstavku 238. člena med drugim določa tudi, da z dnem uveljavitve ZGO-1 prenehajo veljati določbe III. poglavja (odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda) oziroma členi 11., 12., 13., 14., 15. in 16. ter 112. prehodnih določb ZKZ. Drugi odstavek 238. člena ZGO-1 določa, da se postopki za odmero in plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda, začeti na podlagi 11., 12., 13. in 14. člena ZKZ, uvedeni pred uveljavitvijo ZGO-1, ki še niso pravnomočno končani, ustavijo. Ker se je v obravnavanem primeru vodil postopek odmere odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča po določbah ZKZ, je po presoji sodišča treba skladno z navedeno prehodno določbo ZGO-1, postopek ustaviti.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS) ter zadevo vrnilo toženi stranki na podlagi 2. in 3. odstavka istega člena v ponovno odločitev.