Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ni možno uveljavljati tako imenovanega procesnega pobotanja po določilih Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pač pa je možen materialnopravni oziroma predpravdni pobot vzajemnih terjatev v smislu določb 311. in 312.čl. Obligacijskega zakonika (OZ). V primeru pobotanja dveh judikatnih terjatev pobot učinkuje samo od tistega dne dalje, ko ga je dolžnik uveljavil. Upnikova judikatna terjatev je zaradi materialnopravnega oziroma predpravdnega pobota ugasnila z vložitvijo dolžnikovega ugovora po izteku roka. V tem primeru gre za predpravdno pobotanje, ne pa za pravdno (procesno) pobotanje, zato so neutemeljene pritožbene trditve, da bi moral izrek izpodbijanega sklepa vsebovati tričlenski izrek.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnika po izteku roka in sklep o izvršbi z dne 04.05.2005 razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo (točka 1 izreka), upniku pa je naložilo povrnitev stroškov ugovornega postopka v znesku 48.826,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila (2. točka izreka). Iz razlogov sklepa izhaja, da je upnikova terjatev prenehala s pobotom, ker so bili izpolnjeni pogoji za tako prenehanje terjatve. Sodišče je terjatvi pobotalo na dan, ko je dolžnik pobotanje uveljavljal, to je na dan 28.05.2005. Ugotovilo je, da je upnikova terjatev bistveno nižja od terjatve, ki jo je v pobot uveljavljal dolžnik, in je terjatev, ki je bila predmet tega izvršilnega postopka, v celoti ugasnila zaradi pobota z dolžnikovo nasprotno terjatvijo.
Zoper sklep se pritožuje upnik po pooblaščencu zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da se ne more strinjati z odločitvijo sodišča prve stopnje, saj sodišče v nasprotju s procesnimi pravili in materialnim pravom ni izdalo pravilnega tričlenskega izreka. V izreku sklepa namreč sploh ni ugotavljalo višine obeh terjatev oziroma ni opredelilo, v kakšni višini se terjatvi pobotata. Sodišče bi moralo najprej ugotoviti, v kakšni višini je obstajala terjatev upnika, v kakšni višini terjatev dolžnika ter v kakšni višini se obe terjatvi v izvršilnem postopku pobotata oziroma v kakšni višini terjatev upnika do dolžnika v tem postopku preneha na podlagi dejstva, ki je nastopilo po ugovornem roku. Prav tako je glede na različne navedbe upnika in dolžnika o tem, koliko naj bi znašala upnikova terjatev, povsem nejasno, v kakšni višini naj bi se dolžnikova terjatev pobotala z upnikovo in je sodišče napačno ugotovilo procesni pobot, saj bi ga moralo pravilno ugotoviti s tričlenskim izrekom. Glede na navedeno upnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijani sklep ter zadevo vrne v ponovno odločanje.
Pritožba ni utemeljena.
V predmetni zadevi je sodišče dovolilo izvršbo na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova. Med postopkom je dolžnik vložil ugovor po izteku roka, v katerem je uveljavljal v pobot nasproti upnikovi terjatvi svojo terjatev do upnika v isti višini na podlagi pravnomočne sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr.št. Pdp 473/2005 z dne 23.06.2005. V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi izvršilnega naslova, ni možno uveljavljati tako imenovanega procesnega pobotanja po določilih Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pač pa je možen materialnopravni oziroma predpravdni pobot vzajemnih terjatev v smislu določb 311. in 312.čl. Obligacijskega zakonika (OZ). V primeru pobotanja dveh judikatnih terjatev pobot učinkuje samo od tistega dne dalje, ko ga je dolžnik uveljavil, torej od dneva vložitve ugovora, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo. Upnikova judikatna terjatev je zaradi materialnopravnega oziroma predpravdnega pobota ugasnila z vložitvijo dolžnikovega ugovora po izteku roka. Tudi pobot je eden od načinov vzajemne izpolnitve obveznosti in je dolžnik upnikovo terjatev izpolnil šele s podajo pobotne izjave v ugovoru po izteku roka. V tem primeru gre za predpravdno pobotanje, ne pa za pravdno (procesno) pobotanje, zato so neutemeljene pritožbene trditve, da bi moral izrek izpodbijanega sklepa vsebovati tričlenski izrek. Tudi ne držijo trditve, da sodišče ni ugotavljalo višine terjatev in se ni opredelilo v kakšni višini se ti dve pobotata. Sodišče prve stopnje je namreč ugotavljalo tudi višino terjatev upnika in dolžnika in sicer je ugotovilo, da naša terjatev upnika skupaj 2.000.585,85 SIT (nadomestilo plače v višini 1.331.935,87 SIT, pri čemer je sledilo izračunu dolžnika, ki sicer računa plače za zaposlene; zamudne obresti od posameznih nadomestil plače v višini 617.481,54 SIT po standardnem računalniškem programu sodišča; izvršilni stroški z zakonskimi zamudnimi obrestmi v skupnem znesku 51.168,44 SIT). Dolžnikovo terjatev do upnika znaša 9.605.169,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 3.500.000,00 SIT od 22.2.2002 dalje, od 1.146.000,00 SIT od 2.3.2002 dalje, od 1.416.000,00 SIT od 6.3.2002 dalje in od 3.273.169.00 SIT od 22.5.2002 dalje do plačila in 243.984,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.8.2005 dalje do plačila, pri čemer obresti prenehajo teči, ko vsota zapadlih in neplačanih obresti doseže glavnico. Sodišče prve stopnje res ni ugotavljalo skupne višine dolžnikove terjatve, saj je glede na višini glavnice in tek zamudnih obresti pravilno ugotovilo, da je terjatev, ki jo upnik izterjuje od dolžnika, bistveno nižja od terjatve, ki jo v pobot uveljavlja dolžnik in je zaradi izpolnjenih pogojev za pobot upnikova terjatev ugasnila ter je podan ugovorni razlog iz 8. točke 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), zato je sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo. Pritožbeni razlogi niso podani, sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitane kršitve postopka in tudi ne uradoma upoštevnih v smislu 2.odst. 350.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ, pravilno je uporabilo tudi materialno pravo, zato je odločitev v celoti pravilna. Pritožbeno sodišče je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).