Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Čeprav tožeča stranka v postopku, v zvezi s katerim ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, stroškov ni priglasila, to ne pomeni, da ob izpolnjenih predpostavkah iz 48. člena ZBPP, ni dolžna povrniti stroškov izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči.
1. Tožba se zavrne.
2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov tega upravnega spora se zavrne.
Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da je tožeča stranka dolžna povrniti Republiki Sloveniji 1.551,50 € stroškov izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči v roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa, do takrat brezobrestno v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožeči stranki dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila stroškov izvedencev s področja klinične psihologije in kirurgije v zadevi Okrožnega sodišča v Celju, št. P 66/2004. S sodbo, izdano v tej zadevi dne 22.10.2009 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, št. Cp 58/2010 z dne 7.10.2010 je bilo odločeno, da je Zavarovalnica A. d.d. dolžna plačati tožeči stranki, ob že pravnomočno prisojenem znesku, še nadaljnjih 6.864,64 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.1.2004 dalje do plačila ter ji povrniti pravdne stroške v višini 3.379,28 € (pri čemer pa pri tem niso zajeti stroški izvedencev). Zato je organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001s spremembami) tožeči stranki, ki je v postopku, za katerega ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, uspela in je na podlagi sodne odločbe pridobila premoženje, naložil, da povrne stroške nastale iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči, ki so bili odmerjeni in izplačani sodnemu izvedencu medicinske stroke s področja kirurgije B.B. na podlagi sklepa št. Bpp 1043/2008-5 z dne 17.4.2009 v višini 633,88 €, sodni izvedenki C.C. na podlagi sklepa št. Bpp 1043/2008-7 z dne 22.9.2009 v zvezi s sklepom št. 1043/2008-9 z dne 6.10.2009 v višini 740,60 € in sodnemu izvedencu medicinske stroke s področja kirurgije B.B. na podlagi sklepa št. Bpp 1043/2008-14 z dne 9.12.2009 v višini 177,02 €. Skupaj je torej tožeča stranka Republiki Sloveniji dolžna povrniti znesek 1.551,50 €.
Tožeča stranka vlaga tožbo „zaradi kršitve z ustavo zagotovljene človekove pravice do enakosti pred zakonom, sodnega varstva ter zaradi nepravilne uporabe materialnega prava.“ Zatrjuje, da ji je bila z izpodbijanim sklepom kršena pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS in to utemeljuje s tem, da zaradi odobrene brezplačne pravne pomoči za stroške z izvedenci, do katere je bila upravičena zaradi šibkega premoženjskega stanja, ni mogla uveljavljati povrnitve teh stroškov v pravdnem postopku od nasprotne stranke. Zato je v slabšem položaju kot drugi udeleženci v pravdnem postopku, ki lahko uveljavljajo povrnitev stroškov od nasprotnih strank. Iz tega razloga je po mnenju tožeče stranke določba 48. člena ZBPP neustavna, zato predlaga sodišču, da sproži postopek za oceno ustavnosti 48. člena ZBPP. Predlaga, naj sodišče izpodbijani akt odpravi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov tega upravnega spora.
Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.
Tožba ni utemeljena.
Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopnem sklepu in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Prvi odstavek 48. člena ZBPP določa, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku, in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. V nobenem primeru se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil (tretji odstavek 48. člena ZBPP).
Kot izhaja iz predloženega spisa, je Zavarovalnica A. d.d. na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Celju, št. P 66/2004-90a z dne 22.10.2009 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, št. Cp 58/2010 z dne 7.10.2010 dolžna tožeči stranki ob že pravnomočno prisojenem znesku plačati še nadaljnjih 6.864,64 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.1.2004 dalje do plačila in pravdne stroške v znesku 3.379,28 € ter še stroške pritožbenega postopka v višini 223,40 €. Iz obrazložitev sodb ne izhaja, da bi bili med priznane stroške prišteti tudi stroški izvedencev, vendar pa to ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve.
Po presoji sodišča je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno uporabil določilo 48. člena ZBPP in tožeči stranki, ki je v postopku delno uspela in na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobila premoženje, naložil, da povrne stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči. Sodišče se ne strinja s trditvijo tožeče stranke, da je tožeča stranka v slabšem položaju kot tiste stranke v pravdnih postopkih, ki jim ni odobrena brezplačna pravna pomoč. Kot izhaja iz 46. člena ZBPP preide do višine stroškov izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu na Republiko Slovenijo terjatev upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. S prehodom terjatve na Republiko Slovenijo vstopi Republika Slovenija v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči kot upnika. Odločba, s katero sodišče odloči o stroških šteje kot izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko državno pravobranilstvo vloži predlog za izterjavo terjatev po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. V razmerju do nasprotne stranke tekom pravdnega postopka je torej položaj stranke, ki ji je odobrena brezplačna pravna pomoč, popolnoma enak kot položaj stranke, ki brezplačne pravne pomoči nima. Obe morata namreč najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, zahtevati povrnitev stroškov (tretji odstavek 163. člena Zakon o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS 73/2007 – UPB3 s spremembami), o stroških pa pravdno sodišče odloči s končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP). Do prehoda terjatve na Republiko Slovenijo – zakonite cesije pa pride na podlagi 46. člena ZBPP z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka, ko Republika Slovenija vstopi v razmerju do nasprotne stranke v položaj upnika.
Glede na zgoraj citirana zakonska določila ni bilo nobenega razloga, da tožeča stranka ne bi priglasila stroškov v zvezi z izvedenci v pravdnem postopku. Čeprav tožeča stranka tega ni storila, pa to ne pomeni, da ob izpolnjenih predpostavkah iz 48. člena ZBPP (ki so v obravnavani zadevi izpolnjene, saj je tožeča stranka na podlagi sodne odločbe pridobila denarna sredstva), tožeča stranka ni dolžna povrniti stroškov izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči. Sodišče se ne strinja s tožečo stranko, da bi stroške v zvezi z izvedenci v pravdnem postopku morala priglasiti Republika Slovenija, saj terjatev upravičenca do brezplačne pravne pomoči do nasprotne stranke iz naslova stroškov postopka preide na Republiko Slovenijo, kot to določa 46. člen ZBPP, šele z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških.
Zgoraj citirana zakonska določila so bila torej pri izdaji izpodbijanega sklepa pravilno uporabljena, glede na zgoraj obrazloženo pa z izpodbijanim sklepom tudi ni prišlo do kršitve ustavne pravice enakosti pred zakonom. Izpodbijani akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče njen zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.