Jedro

Zaradi pomanjkanja ustreznega predloga zemljiškoknjižno sodišče ni bilo upravičeno po uradni dolžnosti odločiti o izbrisu v korist nasprotnih udeležencev vknjižene predkupne pravice in je tako odločilo o zahtevku, ki ni bil postavljen.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, v preostalem delu se pritožba zavrne, ter se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "Ugovoru se delno ugodi, sklep Okrajnega sodišča ..., opr št. ... z dne 27.10.2008 se razveljavi v 1. točki izreka, v 2. točki izreka pa potrdi in se v tem obsegu ugovor zavrne." Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa lastninske pravice pri vl. št. 424 k. o. ..., parc. št. ...; izbris vknjižene predkupne pravice se ne opravi.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo ugovor nasprotnih udeležencev zoper sklep o vpisu Okrajnega sodišča ..., izdanega po zemljiškoknjižni referentki, opr. št. ... z dne 27.10.2008, s katerim je na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 2. 6. 2008 pri nepremičnini vl. št. 424 k.o. ... , parc. št. ... pod 1. točko izreka po uradni dolžnosti dovolilo izbris vknjižbe predkupne pravice, ki je bila pri tej nepremičnini vknjižena v korist nasprotnih udeležencev; pod 2. točko je pri isti nepremičnini dovolilo vknjižbo lastninske pravice na nova zemljiškoknjižna lastnika, na vsakega do 1/2. Sodišče prve stopnje je po zemljiškoknjižnem sodniku ugovor nasprotnih udeležencev zavrnilo in odločitev zemljiškoknjižne referentke potrdilo kot pravilno. Pojasnilo je, da je svojo odločitev glede izbrisa predkupne pravice pravilno oprlo na določbo 511. člena Obligacijskega zakonika - OZ, ki določa, da predkupna pravica, če čas trajanja ni določen, preneha s potekom petih let od sklenitve pogodbe, saj je ugotovilo, da čas trajanja predkupne pravice nasprotnih udeležencev, dogovorjene po prodajni pogodbi z dne 9.1.2002, ki je povzeta v notarski zapis z dne 22.1.2002, ni bil določen, od dneva sklenitve prodajne pogodbe pa je že poteklo več kakor pet let. Zoper tak sklep se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožujeta nasprotna udeleženca - predkupna upravičenca iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično zmotne uporabe materialnega prava. Vztrajata pri stališču iz ugovora, da v predmetni zadevi niso obstajali pogoji za uporabo drugega odstavka 511. člen OZ, saj po njunem prepričanju iz vsebine sklenjene prodajne pogodbe z dne 9.1.2002 (notarski zapis št. ...) izhaja, da je bila predkupna pravica v njuno korist izgovorjena za nedoločen čas. Pojasnjujeta še, da se predkupna pravica nanaša na zemljišče, ki meji na njuno zemljišče in za katerega med nasprotnima udeležencema in Kmetijsko zadrugo ... nikoli ni bilo sporno, da bo v primeru prodaje te nepremičnine sin nasprotnih udeležencev na tej nepremičnini zgradil stanovanjsko hišo in je bil to tudi razlog, da je bila predkupna pravica sploh dogovorjena. Predlagata da "se njuni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep Okrajnega sodišča ... z dne 27.11.2008, opr. št. ... v celoti razveljavi, ugovoru pritožnikov ugodi in sklep Okrajnega sodišča z dne 27.10.2008, opr. št. ... odpravi." Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa je v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi z drugim odstavkom 120. člena Zakona zemljiški knjigi (ZZK-1) ter 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) pazilo tudi na obstoj morebitnih uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ob tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je brez zakonske podlage po uradni dolžnosti odločalo o izbrisu vknjižbe predkupne pravice, ki je bila vknjižena v korist nasprotnih udeležencev. Prav tako pa je ugotoviti, da je izrek sklepa v nasprotju z razlogi, ki izhajajo iz obrazložitve.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da sta nasprotna udeleženca z vloženim ugovorom izpodbijala sklep o vpisu opr. št. ... z dne 27.10.2008 v celoti in ne le v delu, s katerim je zemljiškoknjižna referentka po uradni dolžnosti dovolila izbris vknjižbe predkupne pravice, vpisane v njuno korist (1. točka izreka). Sodišče prve stopnje je po zemljiškoknjižnem sodniku v izreku sicer pravilno odločilo o ugovoru nasprotnih udeležencev v celoti in ugovor v celoti zavrnilo, vendar je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je štelo, da se nasprotna udeleženca pritožujeta le zoper 1. točko izreka in je iz tega razloga zavrnitev ugovora obrazložilo samo v tem delu. Pritožbeno sodišče na tem mestu dopolnjuje razloge sodišča prve stopnje. Ugovor nasprotnih udeležencev je potrebno zavrniti tudi v delu, ki se nanaša na dovolitev vpisa lastninske pravice pri predmetni nepremičnini na nova zemljiškoknjižna lastnika, saj nasprotna udeleženca nista navedla nobenega razloga, zaradi katerega bi bil predmetni vpis nepravilen, prav tako niso podani kakšni razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Pritožba je utemeljena v delu, v katerem nasprotna udeleženca izpodbijata odločitev v izpodbijanem sklepu o ugovoru v zvezi s 1. točko izreka sklepa o vpisu z dne 27.10.2008. Pritrditi je sicer stališču sodišča prve stopnje, da v skladu z drugim odstavkom 511. člena OZ velja, da če čas trajanja predkupne pravice ni določen, ta preneha s potekom petih let od sklenitve pogodbe. V predmetni zadevi pa je vendarle ugotoviti, da je sodišče prve stopnje dovolilo vknjižbo sporne predkupne pravice, po predlogu upravičencev, šele 5.3.2008, torej potem, ko je že preteklo pet let od sklenitve pogodbe z dne 9.1.2002, v kateri je bila pravica izgovorjena; res iz pravkar navedene pogodbe ne izhaja čas trajanja predkupne pravice, zato je upoštevajoč pritožbene navedbe vprašljivo, kakšna je bila dejanska volja pogodbenih strank. Neodvisno od tega, za kakšno dobo je bilo dogovorjeno trajanje predkupnega upravičenja nasprotnih udeležencev in tudi, če je ta doba že potekla, je v predmetni zadevi ugotoviti, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage v zakonu, da po uradni dolžnosti odloči o izbrisu vknjižbe predkupne pravice. V zemljiškoknjižnem postopku namreč praviloma velja načelo dispozitivnosti postopka, načelo oficialnosti je predvideno izjemoma. Prvi odstavek 125. člena ZZK-1 določa, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis (zemljiškoknjižni predlog) in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo. V skladu z drugim odstavkom istega člena pa zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih samo, če zakon tako določa. ZZK-1 v prvem odstavku 46. člena določa, kdaj zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih po uradni dolžnosti, vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za nobenega izmed takšnih primerov.

Vpis lastninske pravice na nova pridobitelja predmetne nepremičnine, je bil opravljen na podlagi prodajne pogodbe z dne 2.6.2008 in po podanem zemljiškoknjižnem predlogu, iz katerega pa ne izhaja tudi predlog za izbris vknjižene predkupne pravice. Zaradi pomanjkanja ustreznega predloga zemljiškoknjižno sodišče ni bilo upravičeno po uradni dolžnosti odločiti o izbrisu v korist nasprotnih udeležencev vknjižene predkupne pravice in je tako odločilo o zahtevku, ki ni bil postavljen. S tem je zemljiškoknjižno sodišče kršilo načelo dispozitivnosti postopka, kakor izhaja iz prvega odstavka 125. člena ZZK-1, kot že zgoraj obrazloženo, pa v predmetni zadevi ne gre za primer, v katerem bi zemljiškoknjižno sodišče lahko odločalo po uradni dolžnosti. Glede na to, da se v zemljiško knjigo vpisuje samo pogodbeno ustanovljena predkupna pravica, saj glede zakonite predkupne pravice zadostno publiciteto zagotavljajo že sama zakonska določila, je vknjižbo take pravice mogoče doseči le na podlagi ustreznega pravnega posla, na podlagi katerega je bila ustanovljena. Če je takšna pravica že prenehala, lahko zainteresirana oseba predlaga njen izbris, vendar mora prenehanje izkazati. Prvi odstavek 128. člena ZZK-1 določa, da lahko zemljiškoknjižni predlog vloži vsak, ki ima pravni interes, da se opravi vpis v zemljiško knjigo, če zakon ne določa, da posamezno vrsto vpisa lahko predlaga samo določena oseba. Zainteresirana oseba pa bo morala izkazati, da je vpisana pravica prenehala, kar bo lahko uveljavljala z ustrezno tožbo v pravdnem postopku. Izbris predkupne pravice se lahko vselej doseže tudi na podlagi ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila predkupnih upravičencev.

Vse povedano je narekovalo odločitev pritožbenega sodišča, ki je v skladu z 2. in 3. točko tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbi deloma ugodilo tako, da je deloma ugodilo ugovoru nasprotnih udeležencev in spremenilo sklep Okrajnega sodišča z dne 27.10.2008 v 1. točki izreka, kakor je razvidno iz izreka tega sklepa, v preostalem delu pa je ugovor zavrnilo in potrdilo že zgoraj navedeni sklep sodišča prve stopnje v 2. točki izreka, hkrati pa je odredilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa lastninske pravice pri vl. št. 424 k. o. ... , parc. št. ... ter da se izbris vknjižene predkupne pravice ne opravi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker le ti niso bili priglašeni.