Jedro

Sodišče prve stopnje je iz izpovedi priče ugotovilo, da je tožnik dobro opravljal delo policista, in štelo, da toženka izgube zaupanja v tožnika ni dokazala. S tem, ko je njen predlog, s katerim je dokazovala nasprotno, zavrnilo, je storilo v pritožbi očitano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je dolžna toženka tožnika pozvati na delo in mu priznati vse pravice iz pogodbe o zaposlitvi, vključno z nadomestilom plače in regresom za letni dopust za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do poziva na delo, in sicer: a) nadomestila plače za čas od marca 2016 do avgusta 2020 v bruto zneskih, ki so razvidni iz izreka sodbe, in pripadajočih zneskih za čas do vrnitve na delo, od teh zneskov odvesti davke in prispevke ter tožniku izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za znesek preteklega meseca do plačila; b) regrese za letni dopust za leta od 2016 do 2020 v zneskih, ki so razvidni iz izreka sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 6. v letu za znesek tekočega leta do plačila (točka I izreka). Višji zahtevek je zavrnilo (točka II izreka). Toženki je naložilo, da tožniku plača pravdne stroške v višini 2.274,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila (točka III izreka).

2. Zoper odločitev, da je dolžna tožnika pozvati na delo (in mu priznati pravice iz delovnega razmerja, vključno z nadomestilom plače in regresom za letni dopust za čas do poziva na delo; delno točka I izreka sodbe), se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Navaja, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni ugodilo predlogu za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, čeprav so odnosi med pravdnima strankama popolnoma porušeni in je toženka izgubila zaupanje v tožnika. Tožnik je z ravnanjem, ki mu ga je toženka očitala v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zlorabil svoj položaj in okrnil ugled ter integriteto policije. Sodišče prve stopnje okoliščin, povezanih z očitanim ravnanjem, ni ugotavljalo in presojalo, s čimer je storilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Dejansko stanje je nepopolno ugotovilo. Sodišče prve stopnje glede okoliščin in interesov pravdnih strank ni zaslišalo prič, vključno z generalnim direktorjem toženke, niti se ni opredelilo do izvedenih dokazov. Kršilo je toženkino pravico do poštenega sojenja. Neutemeljeno je upoštevalo odnos sodelavcev do tožnika. Ni upoštevalo pravnomočnih sodnih odločb v drugih istovrstnih zadevah niti dejstva, da je bila zoper tožnika vložena pravnomočna obtožnica. Odpoved, ki jo je podala tožniku, je nezakonita iz formalnih razlogov. Očitana kršitev je podana. Zaupanje v delavca policista je bistvenega pomena. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno upoštevalo izpoved priče A.A., da je tožnik dobro opravljal delo policista. Preteklo dobro delo ni bistveno. Ni upoštevalo, da bi bilo zaupanje priče A.A. v tožnika drugačno, če bi se ugotovilo, da je kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Ni upoštevalo izpovedi priče B.B.. Dokazno nepodprta je ugotovitev sodišča prve stopnje o solidarnosti sodelavcev do tožnika. Sodelavci niso ravnali solidarno pri vročanju vabila na zagovor, solidarno ravnanje bi bilo koruptivno in nasprotno Kodeksu policijske etike. V času vročanja še ni bila izdana sodba VSRS VIII Ips 184/2017. C.C. je vročanje opravljal prvič, kot je izpovedal, zaslišan kot priča. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do številnih objav v medijih, ki so se nanašale na tožniku očitane kršitve obveznosti iz delovnega razmerja. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka toženkine navedbe. Navaja, da toženka v pritožbi ponavlja dosedanje navedbe. Bistveno za odločitev o reintegracijskem zahtevku je, da tožnik, ker je odpoved nezakonita, ni kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Delo policista je dobro opravljal, kot je izpovedal priča A.A.. Toženka ni izgubila zaupanja vanj. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah pritožbenih razlogov. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je toženkin predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, ki jo ureja 118. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.), zavrnilo. Toženka je ta predlog podala na naroku dne 23. 6. 2020 in v vlogi z istega dne predlog utemeljila in v dokaz svojih navedb predlagala med drugim zaslišanje generalnega direktorja mag. D.D.. Dokazni predlog je sodišče prve stopnje zavrnilo s sklepom, sprejetim na samem naroku, kot razlog za zavrnitev je navedlo, da je dokazni predlog nepotreben. V obrazložitvi sodbe je razlog dopolnilo; v točki 4 obrazložitve je navedlo, da je v zvezi s tem, kakšen policist je bil tožnik, že izvedlo dokaz z zaslišanjem priče A.A., komandirja Postaje E., ki je s tožnikom opravljal delo oziroma mu je bil nadrejeni.

7. Prvi odstavek 213. člena ZPP določa, da dokazovanje obsega vsa dejstva, ki so pomembna za odločbo; drugi odstavek tega člena ZPP pa, da o tem, kateri dokazi se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče. Predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, senat zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnil (drugi odstavek 287. člena ZPP). Če tega ne stori v samem sklepu, razloge za zavrnitev dokaznega predloga utemelji v končni odločbi. Zavrnitev dokaznega predloga lahko predstavlja absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, če razlogi za zavrnitev niso upravičeni oziroma ustavno sprejemljivi. Sodišče upravičeno zavrne dokazne predloge le, če so dejstva (ki bi se z njimi ugotovila) že dokazana, če ta dejstva niso pravno odločilna ali če so dokazi popolnoma neprimerni za ugotovitev dejstev.

8. Dokazni predlog za zaslišanje generalnega direktorja toženke, s katerim je toženka dokazovala dejstva v zvezi s tem, kakšen policist je bil tožnik, oziroma, kot je razvidno iz vloge z dne 23. 6. 2020, kako so v odpovedi očitana ravnanja vplivala na ugled policije in privedla do izgube zaupanja v tožnika, je namenjen ugotavljanju dejstev, ki niso dokazana (prav nasprotno), dejstev, ki so za odločitev bistvena, dokazni predlog za ugotavljanje teh dejstev nikakor ni popolnoma neprimeren. Sodišče prve stopnje je iz izpovedi priče A.A. ugotovilo, da je tožnik dobro opravljal delo policista, in štelo, da toženka izgube zaupanja v tožnika ni dokazala, kot je obrazložilo v točki 11. S tem, ko je njen predlog, s katerim je dokazovala nasprotno, zavrnilo, je storilo v pritožbi očitano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijani del sodbe (odločitev, da je dolžna toženka tožnika pozvati na delo in mu priznati pravice iz delovnega razmerja, vključno z nadomestilom plače in regresom za letni dopust za čas do poziva na delo; delno točka I izreka sodbe) razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj ugotovljene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP glede na njeno naravo ne more samo odpraviti - stranki ne more zagotoviti kontradiktornosti, ki jo je kršilo sodišče prve stopnje. Razveljavitev izpodbijanega dela sodbe ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pri čemer bo izvedba postopka pred sodiščem prve stopnje, v okrožju katerega ima sedež tožnikov pooblaščenec, toženkin zakoniti zastopnik pa zunanji oddelek, in v okrožju katerega je imel tožnik bivališče in kjer je opravljal delo, za stranki bolj ekonomična.

10. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljeno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in sicer izvesti predlagani dokaz z zaslišanjem generalnega direktorja toženke. Ugotoviti bo moralo vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank glede nadaljevanja delovnega razmerja iz prvega odstavka 118. člena ZPP oziroma se opredeliti do vseh bistvenih navedb pravdnih strank (sodiče prve stopnje je navedbe toženke, s katerimi je utemeljila predlog za sodno razvezo, povzelo v točkah 7, 10 in 12 obrazložitve, pri čemer se do vseh ni opredelilo oziroma je zmotno ocenilo, da so določene neupoštevne - navedbe, da je toženka zaradi v odpovedi očitanih ravnanj izgubila zaupanje v tožnika, da so odpovedi njegovih sodelavcev za istovrstna ravnanja zakonite oziroma so bili zahtevki pravnomočno zavrnjeni, da je zoper tožnika vložena pravnomočna obtožnica, da so imela njegova ravnanja negativen odziv med sodelavci in da so bile o tem številne objave v medijih). Ponovno bo moralo odločiti o utemeljenosti toženkinega predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi oziroma reintegracijskem zahtevku tožnika.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.