Jedro

V tej zadevi je odločilno, da se je dolžnik glede na v citirani tožbi podane navedbe štel za (so)lastnika nepremičnine. Zato bi to moral tudi navesti v poročilu o stanju svojega premoženja.

Pritožnik ne more uspeti s sklicevanjem na podatke zemljiške knjige, saj v tožbi zatrjuje, da je solastninsko pravico pridobil na originaren način, to je na podlagi samega zakona, kar pomeni, da vknjižba v zemljiško knjigo ni odločilno dejstvo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagal je razveljavitev sklepa, zavrnitev ugovora upnika in nadaljevanje postopka za odpust obveznosti. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določilu 403. člena ZFPPIPP lahko vsak upnik ali upravitelj vloži ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti, med drugim, če dolžnik krši svoje obveznosti iz 384. člena tega zakona. 384. člen ZFPPIPP pa med drugim določa, da mora dolžnik dati sodišču poročilo o stanju svojega premoženja. Poročilo mora vsebovati popis vsega njegovega premoženja (prim. prvi odstavek in 1. točko drugega odstavka cit. člena). Po določilu šestega odstavka cit. člena mora dolžnik med postopkom osebnega stečaja upravitelju nemudoma sporočiti vsako spremembo podatkov o stanju premoženja.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik ni dal resničnih podatkov o stanju svojega premoženja, saj ni navedel, da šteje za svoje premoženje tudi solastninski delež do 359/1000 pri nepremičnini parc. št. x k.o. T. (ID znak: x). Na predlog upnika je namreč sodišče z vpogledom v spis I P 211/2012 Okrožnega sodišča v Kranju ugotovilo, da je dolžnik vložil tožbo zoper tožence 1. S. d.o.o., 2. G. d.d. in 3. J. I. B. zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe, v kateri je uveljavljal nedopustnost izvršbe na solastni delež dolžnice do 359/1000 pri navedeni nepremičnini. Navajal je, da je na polovičnem solastninskem deležu 718/1000, ki je pri navedeni nepremičnini vknjižen na ime tretje toženke, t. j. pri 359/1000 parc. št. x k.o. T. na originaren način iz naslova skupnega premoženja zakonskih in izvenzakonskih partnerjev pridobil lastninsko pravico, kar pa v zemljiški knjigi ni izvedeno. Zaradi kršitve 384. člena ZFPPIPP je zato sodišče prve stopnje ugovoru upnice G.. d.d. ugodilo in postopek odpusta obveznosti ustavilo.

6. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je izpodbijani sklep brez ustrezne obrazložitve in dokazne ocene. Prav tako niso podane (sicer pavšalno) očitane kršitve določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno in v zadostni meri ugotovilo za odločitev relevantno dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem ni zagrešilo niti v pritožbi uveljavljanih niti po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

7. Pritožnik ne more uspeti s sklicevanjem na podatke zemljiške knjige, saj v tožbi zatrjuje, da je solastninsko pravico pridobil na originaren način, to je na podlagi samega zakona, kar pomeni, da vknjižba v zemljiško knjigo ni odločilno dejstvo. Prav tako ni relevantno, da upnik dolžniku oporeka solastninsko pravico, češ da izvenzakonska skupnost v času pridobitve nepremičnine ni obstajala (čeprav obenem trdi, da je dolžnik nepremičnino neodplačno prenesel na tretjetoženko zaradi oškodovanja upnikov). Po oceni sodišča druge stopnje je v tej zadevi odločilno, da se je dolžnik glede na v citirani tožbi podane navedbe štel za (so)lastnika nepremičnine. Zato bi to moral tudi navesti v poročilu o stanju svojega premoženja. Prav tako bi o vloženi tožbi moral obvestiti upravitelja (še preden je to storil upnik).

8. Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da se dolžnik zaradi bolezni in pravne neukosti ni zavedal svoje (v zakonski oziroma izvenzakonski skupnosti pridobljene) solastninske pravice na nepremičnini. Tudi med prava neveščimi strankami je namreč splošno znano, da je v zakonski oziroma izvenzakonski skupnosti pridobljeno premoženje skupna last. Iz tožbenih navedb izhaja, da je nepremičnina skupna lastnina že vse od pridobitve leta 2003, zato tudi izvedensko mnenje iz leta 2012 ne more vplivati na drugačno odločitev. Da bi bilo zdravstveno stanje dolžnika slabo že dolgo pred tem pa dolžnik ni dokazal. 9. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP.