Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba I U 1770/2013

ECLI:SI:UPRS:2014:I.U.1770.2013 Upravni oddelek

inšpekcijski postopek ukrep gradbenega inšpektorja nelegalna gradnja inšpekcijski zavezanec investitor zapisnik o ogledu
Upravno sodišče
20. marec 2014
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišče se strinja s stališčem toženke, da je pravilno sestavljen zapisnik o ogledu javna listina, ki dokazuje potek in vsebino procesnega dejanja. Vendar pa iz predmetnega zapisnika izhajajo zgolj osnovni podatki o ogledu, kot je kraj, čas in navzoči ter "ugotovitve" o investitorstvu, lastništvu zemljišča in obstoju gradbenega dovoljenja, nič pa o poteku in vsebini procesnega dejanja. Iz navedenih razlogov ta zapisnik torej ne dokazuje ničesar drugega, kot da je bil ogled opravljen, kdaj in kje je bil opravljen ter kdo je bil pri njem navzoč.

Izrek

Tožbi se ugodi tako, da se odločba Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območne enote Celje-Novo mesto, št. 06122-2423/2008-8 (24412) z dne 1. 7. 2013, in 1. točka izreka odločba Ministrstva za infrastrukturo in prostor, št. 0612-303/2013-2-00641130 z dne 14. 10. 2013, odpravita ter se zadeva vrne Inšpektoratu RS za promet, energetiko in prostor, Območni enoti Celje-Novo mesto, v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožniku naložil, da mora takoj po prejemu te odločbe ustaviti nadaljnjo gradnjo zidanega objekta, ki je zgrajen na zemljišču parc. št. 610, 3296/3 in 3296/7, k.o. ... (1. točka izreka) ter do 1. 1. 2014 tam opisani objekt odstraniti ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje (2. točka), sicer se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (4. točka), takoj po izvršitvi odrejenega dejanja pa mora o tem obvestiti pristojnega inšpektorja (5. točka). Poleg tega je za navedeni objekt izrekel prepovedi iz prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1; 5. točka) in odločil, da posebni stroški v postopku niso nastali (6. točka) ter da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (7. točka).

Iz obrazložitve izhaja, da je gradbeni inšpektor ugotovil, da je tožnik kot investitor na navedeni parceli zgradil stanovanjsko hišo brez gradbenega dovoljenja, kar izhaja iz zapisnika o inšpekcijskem oegledu z dne 19. 5. 2009. Po oceni prvostopenjskega organa je bil objekt zgrajen med leti 1975 in 1980, ko je področje graditve objektov urejal Zakon o graditvi objektov, ki je v 22. členu predpisoval, da se objekt lahko začne graditi na podlagi gradbenega dovoljenja, Zakon o urbanističnem planiranju pa je v 17. členu predpisoval, da mora investitor za graditev pridobiti tudi lokacijsko dovoljenje. Obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja velja tudi po zdaj veljavnem ZGO-1, tako da je obravnavani objekt nelegalna gradnja.

Drugostopenjski upravni organ je ugotovil, da tožnik ni zemljiškoknjižni lastnik zemljišča gradnje, zato je izrečene prepovedi iz prvega odstavka 158. člena ZGO-1 spremenil tako, da ne posegajo v pravice zemljiškoknjižnih lastnikov zemljišča, v ostalem pa je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnil. V obrazložitvi med drugim navaja, da so neutemeljene pritožbene navedbe, da je spodnji del objekt gradil tožnikov oče in da objekt nima prizidka. Da je investitor tega objekta tožnik, namreč izhaja iz zapisnika prvostopenjskega organa z dne 19. 5. 2009, ki kot javna listina predstavlja dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka. Drugostopenjski organ ne vidi razlogov, da tem ugotovitvam ne bi verjel, in pripominja, da tožnik za svoje navedbe ne predlaga nikakršnih dokazov.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da toženka ni upoštevala njegovih navedb, da ni investitor obravnavanega objekta, niti lastnik nepremičnine, na kateri se ta objekt nahaja, zaradi česar ne more biti inšpekcijski zavezanec. Investitor objekta ni tožnik, temveč A.A., o čemer je tožnik prvostopenjski organ tudi obvestil, zemljišče, na katerem je objekt zgrajen, pa je v solastnini več oseb, kar izhaja tudi iz zemljiške knjige. Poleg tega je pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju v teku nepravdni postopek za razdružitev solastnine na parceli 3269/3 k.o. ..., tako da bodo šele s pravnomočno odločbo sodišča urejena razmerja, ki so tudi predmet izpodbijane odločbe. Iz navedenih razlogov sodišču predlaga, naj odloči v sporu polne jurisdikcije, presodi zakonitost izpodbijanega akta in ga zaradi nezakonitosti spremeni oziroma odpravi oziroma podrejeno, naj upravni postopek prekine do izdaje pravnomočne sodne odločbe Okrajnega sodišča v Črnomlju. Priglaša tudi stroške.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Med strankama je sporno izključno to, ali je toženka ravnala pravilno in zakonito, ko je tožnika v obravnavani zadevi štela za inšpekcijskega zavezanca. Pri tem kot zakonska podlaga za določitev inšpekcijskega zavezanca ni sporna analogna uporaba prvega odstavka 157. člena ZGO-1. V skladu z navedeno zakonsko določbo je inšpekcijski zavezanec investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti pa lastnik zemljišča, na katerem je taka gradnja oziroma objekt. Tožnik navaja, da ni investitor ali lastnik obravnavanega objekta, niti lastnik zemljiške parcele, na kateri stoji večina tega objekta. Navaja tudi, da je toženko na to opozoril že v teku inšpekcijskega postopka.

Iz prej povzetih obrazložitev prvostopenjske in drugostopenjske odločbe izhaja, da se je toženka glede ugotovitve, da naj bi bil tožnik investitor obravnavanega objekta in s tem inšpekcijski zavezanec, oprla izključno na zapisnik o inšpekcijskem ogledu z dne 19. 5. 2009. V tem zapisniku je pod naslovom „ugotovitve“ sicer res navedeno, da je investitor gradnje B.B., vendar pa ničesar o tem, kako je prvostopenjski organ do te ugotovitve prišel. Kljub temu, da je bil tožnik po navedbah zapisnika prisoten, namreč iz zapisnika ne izhaja, da bi ta ugotovitev temeljila na njegovi izjavi ali izjavi morebitnih prič. Na kakšen način bi bilo mogoče na ogledu še ugotoviti, kdo je investitor obravnavanega objekta, ostaja nepojasnjeno, prav tako ostaja povsem nejasno, na katere okoliščine je prvostopenjski organ oprl navedeno ugotovitev.

Sodišče se strinja s stališčem toženke, da je pravilno sestavljen zapisnik o ogledu javna listina, ki dokazuje potek in vsebino procesnega dejanja. Vendar pa iz prej navedenega zapisnika izhajajo zgolj osnovni podatki o ogledu, kot je kraj, čas in navzoči ter „ugotovitve“ o investitorstvu, lastništvu zemljišča in obstoju gradbenega dovoljenja, nič pa o poteku in vsebini procesnega dejanja. Iz prej razlogov ta zapisnik torej ne dokazuje ničesar drugega, kot da je bil ogled opravljen, kdaj in kje je bil opravljen ter kdo je bil pri njem navzoč.

Kot že rečeno, drugih razlogov za določitev tožnika kot inšpekcijskega zavezanca toženka ne navaja, niti taki razlogi ne izhajajo iz drugih listin v upravnem spisu. Ob tem je tožnik v svoji edini dokumentirani izjavi v inšpekcijskem postopku – v na zapisnik vloženi pritožbi z dne 5. 7. 2013 – investitorstvo zanikal, sodišče pa pripominja še, da bi po tej izjavi lahko bil investitor tudi tožnikov oče z enakim imenom in priimkom, lastnik objekta pa tožnikov sin z enakim imenom kot tožnik. Tudi po ugotovitvi drugostopenjskega organa, ki je na tej podlagi deloma spremenil izpodbijano odločbo, tožnik ni zemljiškoknjižni lastnik oziroma edini lastnik zemljišča gradnje.

Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da dejansko stanje v zvezi z okoliščinami, ki so po prvem odstavku 157. člena ZGO-1 pomembne za določitev inšpekcijskega zavezanca, niso dovolj razčiščene, da bi utemeljevale odločitev, da je tožnik inšpekcijski zavezanec. Sodišče je zato v skladu z 2. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in odpravilo tako izpodbijano odločbo kot tudi tisti del drugostopenjske odločbe, s katero je bil nadomeščen del izpodbijane odločbe. Po tretjem odstavku 64. člena ZUS-1 sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je izpodbijano odločbo izdal, v ponovni postopek.

Tožnik je sicer predlagal odločanje v sporu polne jurisdikcije, vendar je tako odločanje v skladu s prvim odstavkom 65. člena ZUS-1 mogoče le, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago, še zlasti, če bi odprava izpodbijanega upravnega akta in novi postopek pri pristojnem organu prizadela tožniku težko popravljivo škodo. Narava inšpekcijskega postopka, ki je v veliki meri vezana na ugotovitve na kraju samem, po presoji sodišča zgolj izjemoma dopušča odločanje v sporu polne jurisdikcije, v obravnavani zadevi pa tožnik niti ne navaja, da bi zaradi ponovljenega postopka lahko utrpel kakšno škodo. Sodišče zato ni odločalo v sporu polne jurisdikcije, temveč je izpodbijano odločbo zgolj odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

Če sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), poleg tega pa zahtevani 22 % DDV v višini 62,70 EUR. Sodišče bo plačano sodno takso vrnilo po uradni dolžnosti (opomba 6.1./c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia