Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja zadržanja zastaranja odškodninske terjatve v času trajanja prisilne hospitalizacije oškodovanca.

Izrek

V delu, ki se nanaša na odločitev o odškodnini za premoženjsko škodo, se predlog za dopustitev revizije zavrže. Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja zadržanja zastaranja odškodninske terjatve v času trajanja prisilne hospitalizacije oškodovanca.

V ostalem se predlog zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je bila najprej od 26. do 27. decembra 1999 in nato še od 28. julija do 25. septembra 2000 prisilno hospitalizirana na P. k. v L.. V tožbi, vloženi 29. 7. 2003, je trdila, da sta bili obe hospitalizaciji nezakoniti in je zaradi protipravnega ravnanja zdravstvene ustanove in sodišča od države zahtevala v zvezi s prvo hospitalizacijo 2.921,05 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo, v zvezi z drugo pa 80.537,47 EUR za nepremoženjsko škodo in 31.166,98 EUR za premoženjsko škodo.

2. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen do 1/5. Takšno odločitev sta izpodbijali obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je ob obravnavanju njunih pritožb z delno sodbo odškodninski zahtevek za škodo, nastalo v zvezi s prvo prisilno hospitalizacijo, zaradi zastaranja zavrnilo, z vmesno sodbo pa je odločilo, da je tožbeni zahtevek za povrnitev škode, izvirajoče iz druge hospitalizacije, po podlagi utemeljen.

3. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije zoper tisti del sodbe sodišča druge stopnje, s katerim je bil zavrnjen tožbeni zahtevek za povrnitev škode, povzročene s prvo hospitalizacijo, ter zoper tisti del, ki se nanaša na povrnitev premoženjske škode, povzročene z drugo prisilno hospitalizacijo. Glede vsake od pravkar navedenih odločitev predlaga dopustitev revizije glede več pravnih vprašanj ter obrazloženo navede obstoj razlogov za dopustitev revizije iz 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

4. V delu, ki se nanaša na povrnitev premoženjske škode, izvirajoče iz druge prisilne hospitalizacije, predlog ni dovoljen.

5. Odločitev sodišča druge stopnje je pravnomočna. Zoper pravnomočno odločitev stranke lahko vložijo revizijo, če z zakonom ni določeno, da revizije ni(1), če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP) oziroma če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 2.000,00 EUR, Vrhovno sodišče pa revizijo dopusti (četrti odstavek istega člena ZPP). Tožnica se je očitno postavila na stališče, da revizija zoper sodbo, če se ta nanaša na premoženjsko škodo, ni dovoljena, ker vrednost spornega predmeta ne presega 40.000,00 EUR. Tako stališče pa je v konkretnem primeru, ko je tožnica poleg odškodnine za premoženjsko škodo zahtevala tudi odškodnino za nepremoženjsko škodo in vsota obeh presega 40.000,00 EUR, zmotno: po določbi petega odstavka 367. člena ZPP se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne glede na drugi odstavek 41. člena istega zakona ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku; ker so pravna vprašanja, ki so sporna, skupna za odločitev tako o odškodnini za premoženjsko kot za nepremoženjsko škodo, je treba vrednosti zahtevkov za obe obliki škode sešteti in je izredno pravno sredstvo, ki ga imata pravdni stranki na razpolago, zato dovoljena revizija (in ne dopuščena revizija). Zato je Vrhovno sodišče, ker je tožnica poleg predloga za dopustitev revizije vložila tudi dovoljeno revizijo, ki je bila obravnavana pod opr. št. II Ips 110/2012, štelo, da je bila procesna predpostavka preseganja revizijskega praga (drugi odstavek 367. člena ZPP) izpolnjena, pač pa jo je zavrglo zaradi pomanjkanja druge procesne predpostavke, to je pravnega interesa tožnice: ta ni bil podan, ker je v pritožbenem postopku, ki je bil zaključen s sodbo, da je podlaga tožničinega tožbenega zahtevka v celoti podana (torej tudi za premoženjsko škodo) v celoti uspela in se torej njen pravni položaj z vsebinskim obravnavanjem revizije ne bi mogel izboljšati.

6. Ker revizije torej ni mogoče dopustiti v tistih primerih, ko je že po zakonu dovoljena, je tožničin predlog v obravnavanem delu nedovoljen, zaradi česar ga je moralo Vrhovno sodišče zavreči. 7. V ostalem je predlog delno utemeljen.

8. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP so podani le glede vprašanja zadržanja zastaranja odškodninske terjatve (383. člen ZOR) med prisilno hospitalizacijo oškodovanca, kar je relevantno v zvezi s tožničinim zahtevkom za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v zvezi s prvo hospitalizacijo, ki je bil pravnomočno zavrnjen zaradi zastaranja, pri čemer ugovor zastaranja ne bi mogel biti uspešen, če bi se sodišče postavilo na stališče, da med drugo prisilno hospitalizacijo tožnice zastaranje odškodninske terjatve za škodo iz prve hospitalizacije ni teklo. V tem delu je zato Vrhovno sodišče revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

9. Glede ostalih vprašanj, ki jih tožnica izpostavlja v predlogu, pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek istega člena zakona).

Op. št. (1): Tako na primer revizija ni dovoljena v zakonskih sporih (prvi odstavek 420. člena ZPP) in v nepravnih postopkih (34. člen Zakona o nepravdnem postopku), če ni za posamezne vrste postopkov predpisano nasprotno (na primer postopek razlastitve, denacionalizacijski postopke).