Jedro

V 1. odstavku 67. člena ZPPSL, ki določa, da lahko vsak upnik, katerega terjatev je bila zmanjšana zaradi potrjene prisilne poravnave v šestih mesecih po poteku roka za izvršitev potrjene prisilne poravnave zahteva od poravnalnega senata, naj potrjeno prisilno poravnavo razveljavi, so najprej določeni časovni okvirji v katerih je poravnalni senat dolžan preizkušati pogoje, predpisane v 2. odstavku 67. člena ZPPSL. To pa je čas, ki je določen za izvršitev potrjene prisilne poravnave in rok šestih mesecev, v katerem lahko upnik zahteva razveljavitev potrjene prisilne poravnave.

Po besedni razlagi 2. odstavka 67. člena ZPPSL, ki se nanaša na besedo, če lahko, ni mogoče sklepati, da bi bilo dolžno sodišče v tem postopku ugotavljati, ali bi morda lahko dolžnik, če bi ravnal kako drugače kot je, poravnal terjatve upnikov v celoti.

V postopku predpisanem v 67. členu ZPPSL je treba namreč izhajati iz položaja dolžnika v času, ko je bila pravnomočno potrjena prisilna poravnava, pogoji, ki jih mora sodišče prve stopnje ugotavljati v zvezi z vloženo upnikovo zahtevo pa, če dejansko lahko iz svojih sredstev dolžnik poravna terjatve upnikov v celoti, ne da bi se s tem zmanjšala njegova sposobnost, da redno izpolnjuje obveznosti do (drugih) upnikov.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zahtevo za razveljavitev potrjene prisilne poravnave nad dolžnikom G zavrnilo.

Zoper sklep se je predlagatelj (upnik) pravočasno pritožil in smiselno uveljavljal vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Sodišču druge stopnje je predlagal naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

Nasprotna stranka (dolžnik) je na pritožbo predlagatelja (upnika) odgovoril in predlagal, naj sodišče njegovo pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani prvostopni sklep.

Pritožnik je zahteval tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

1. Splošno o institutu razveljavitve potrjene prisilne poravnave iz 67. člena ZPPSL V 1. odstavku 67. člena ZPPSL, ki določa, da lahko vsak upnik, katerega terjatev je bila zmanjšana zaradi potrjene prisilne poravnave v šestih mesecih po poteku roka za izvršitev potrjene prisilne poravnave zahteva od poravnalnega senata, naj potrjeno prisilno poravnavo razveljavi, so najprej določeni časovni okvirji v katerih je poravnalni senat dolžan preizkušati pogoje, predpisane v 2. odstavku 67. člena ZPPSL. To pa je čas, ki je določen za izvršitev potrjene prisilne poravnave in rok šestih mesecev, v katerem lahko upnik zahteva razveljavitev potrjene prisilne poravnave. Pogoj, ki mora biti izpolnjen v skladu z 2. odstavkom 67. člena ZPPSL, pa sodišče druge stopnje razume tako, da dejansko lahko dolžnik iz svojih sredstev poravna terjatve upnikov v celoti, ne da bi se s tem zmanjšala njegova sposobnost, da redno izpolnjuje obveznosti do upnikov (2. odstavek 67. člena ZPPSL). Po besedni razlagi 2. odstavka 67. člena ZPPSL, ki se nanaša na besedo, če lahko, ni mogoče sklepati, da bi bilo dolžno sodišče v tem postopku ugotavljati, ali bi morda lahko dolžnik, če bi ravnal kako drugače kot je, poravnal terjatve upnikov v celoti. Postopek predpisan v 67. členu ZPPSL namreč ni izredno pravno sredstvo, ki bi bil namenjen temu, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati tudi vse morebitne opustitve dolžnikovega ravnanja, zaradi katerih bi morda lahko dolžnik v celoti poplačal upnikove terjatve. Morda obstajajo drugi instituti, ki bi jih upniki lahko izčrpali (na primer dolžnost uprave pri izvedbi metod finančne reorganizacije po potrditvi prisilne poravnave, ki je predpisana v 17. členu Zakona o finančnem poslovanju podjetij).

2. Posebno o uporabi 67. člena ZPPSL V konkretnem primeru je bil določen v pravnomočnem sklepu poravnalnega senata z dne 27.2.2004 (odločba je postala pravnomočna 18.3.2004, dalje sklep) rok enega leta za poplačilo terjatev upnikom C razreda, po pogojih, ugotovljenih v 2. točki sklepa. Enoletni rok za izvršitev potrjene prisilne poravnave je iztekel dne 18.3.2005. Ob upoštevanju šestmesečnega roka, v katerem lahko upnik zahteva od poravnalnega senata naj potrjeno prisilno poravnavo razveljavi, pa je treba preizkušati pogoje, predpisane v 2. odstavku 67. člena ZPPSL, do 18.9.2005. V postopku predpisanem v 67. členu ZPPSL je treba namreč izhajati iz položaja dolžnika v času, ko je bila pravnomočno potrjena prisilna poravnava, pogoji, ki jih mora sodišče prve stopnje ugotavljati v zvezi z vloženo upnikovo zahtevo pa, če dejansko lahko iz svojih sredstev dolžnik poravna terjatve upnikov v celoti, ne da bi se s tem zmanjšala njegova sposobnost, da redno izpolnjuje obveznosti do (drugih) upnikov. V tem okviru bi sodišče prve stopnje tudi moralo zastaviti vprašanje izvedenki, saj je treba izhajati iz potrjene prisilne poravnave ter možnosti dolžnika v naslednjem obdobju osemnajstih mesecev ,100% poplačati upnikove terjatve.

Predlagatelj je na naroku predlagal, naj izvedenka mnenje dopolni tako, da pridobi tudi bilanco za leto 2005 in ugotovi, ali zadnje poslovanje omogoča celotno poplačilo vseh upnikov. Ob opisanem časovnem okviru, ki ga je dolžno sodišče prve stopnje presojati pri odločanju o zahtevi za razveljavitev potrjene prisilne poravnave, bi sodišče prve stopnje moralo slediti predlagateljevemu predlogu in naložiti izvedenki, naj dopolni izvedensko mnenje, vendar v tem obsegu, če dejansko lahko dolžnik glede na stanje sredstev na dan 18.9.2005, 100% izpolni terjatve vseh upnikov in hkrati redno izpolnjuje obveznosti do (drugih) upnikov v smislu 2. odstavka 67. člena ZPPSL. Le odgovor na to vprašanje lahko nudi oporo sodišču prve stopnje pri odločanju o utemeljenosti zahteve za razveljavitev potrjene prisilne poravnave.

Kot je bilo že obrazloženo v tem postopku, sodišče prve stopnje ne more ugotavljati, kakšna je morda tržna vrednost dolžnikovih terjatev (predvsem terjatev do BB d.d. v višini 132.092.000,00 SIT, - v teku je pravdni postopek), saj ne gre za premoženje, s katerim dolžnik razpolaga sedaj in zaenkrat ne more poravnati terjatev upnikov v celoti (glej točko 4, zaključek izvedeniškega mnenja, str. 11, redna štev. 62), Enako velja tudi za vrednost prodane dejavnosti in osnovnih sredstev v letu 2004 družbi GG, katere lastnik je dolžnik sam. Vprašanje, ali bi dolžnik morda lahko prodal dejavnost in osnovna sredstva po višji ceni kot je, ni, kot je bilo že splošno pojasnjeno, predmet tega postopka. Kakšno je bilo dejansko stanje premoženja in obveznosti dolžnika v letu 2004 pa je izvedenka ugotovila (primerjaj ugotovitve in zaključek, str. 10, 11, redna štev. 62 v spisu).

Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo celotnega obdobja v smislu 1. odstavka 67. člena ZPPSL, v katerem mora ugotavljati, ali je dolžnik sposoben poravnati terjatve upnikov v celoti v smislu 2. odstavka 67. člena ZPPSL, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo (355. člen, 366. člen, 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL) ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

V novem postopku naj sodišče prve stopnje, če bo predlagatelj založil predujem za dodatno izvedensko mnenje (izvedenke ekonomske stroke) slednji naloži, naj ugotovi ali je bil dolžnik sposoben po stanju na dan 18.9.2005 poravnati terjatve upnikov v celoti in hkrati redno izpolnjevati obveznosti do (drugih) upnikov. Šele na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja bo lahko o zadevi ponovno odločilo.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL. O pritožbenih stroških bo sodišče prve stopnje odločilo s končno odločbo.