Jedro

Neutemeljen je pritožbeni očitek, ki meri na absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da ni zaslišalo strank in prič. Tožena stranka se razpisanega naroka ni udeležila, zaradi česar izvedba dokaza z njenim zaslišanjem ni bila mogoča. Zaslišanja prič tožena stranka ni predlagala, zato je pritožbeni očitek neutemeljen že iz tega razloga, tudi sicer pa je ostalo nepojasnjeno, katero konkretno dejstvo naj bi se dokazovalo z zaslišanjem.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 335,98 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje se je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 86262/2015 z dne 21.7.2015, v celoti vzdržalo v veljavi in toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke.

2. Zoper navedeno sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka. Predlagala je razveljavitev izpodbijane sodbe ter priglasila pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je navedbam v pritožbi nasprotovala, predlagala potrditev izpodbijane sodbe ter priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je tožbenemu zahtevku ugodilo z naslednji razlogi: - glede računa št. 14050294, ki ga je tožena stranka plačala le delno, pritožnik ni navedel, kdaj je napake grajal, komu jih je grajal in kakšne so sploh bile napake. Navedba, da kvaliteta "ni bila ustrezna", je tako pavšalna, da sodišče ni imelo možnosti presoje, ali je šlo za očitne ali skrite napake; - glede blaga po računih št. 0001397 in 0000218, glede katerega je tožena stranka ugovarjala, da ni bilo naročeno niti dobavljeno, je tožeča stranka pojasnila neskladje med številkami odpremnih nalogov in številkami na računih ter listinsko izkazala, da je bilo blago predano prevozniku. Ker tožena stranka ni niti zatrjevala niti dokazovala, da bi bil določen kraj izpolnitve, prav tako pa tudi ne, da blago zanjo ni bilo prepeljano po prevoznikih, ki so podpisali odpremne naloge in CMR mednarodne tovorne liste, in v tem delu navedbam tožeče stranke ni nasprotovala (prim. 2. odstavek 214. člena ZPP), je zaključilo, da je bilo blago izročeno kupcu v skladu s 452. členom OZ.

6. Pritožnik sodišču prve stopnje primarno očita zmotno uporabo 2. odstavka 214. člena ZPP, čemur pa višje sodišče ne pritrjuje. Ne drži namreč pritožbena navedba, da je toženec že v vlogi z dne 23.12.2015 zanikal navedbe tožeče stranke. Vlogo z za odločitev bistvenimi navedbami je tožeča stranka vložila 4.2.2016. Na to vlogo tožena stranka ni odgovorila; glede na datume in predvsem vsebino vlog pa njene vloge z dne 23.12.2015 ni mogoče šteti kot zanikanje navedb v vlogi tožeče stranke, vloženi več kot en mesec kasneje. Tožena stranka se tudi razpisane obravnave ni udeležila, niti ni opravičila svojega izostanka. Sodišče prve stopnje tako ni imelo nobenega razloga, da navedbam in dokazom tožeče stranke iz kateregakoli razloga ne bi verjelo.

7. Neutemeljen pa je tudi pritožbeni očitek, ki meri na absolutno bistveno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da ni zaslišalo strank in prič. Tožena stranka se razpisanega naroka ni udeležila, zaradi česar izvedba dokaza z njenim zaslišanjem ni bila mogoča. Zaslišanja prič tožena stranka ni predlagala, zato je pritožbeni očitek neutemeljen že iz tega razloga, tudi sicer pa je ostalo nepojasnjeno, katero konkretno dejstvo naj bi se dokazovalo z zaslišanjem.

8. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno in v zadostni meri ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo. Le-ti so odmerjeni po specificiranem stroškovniku in v skladu z odvetniško in taksno tarifo.