Jedro

Z izpodbijanim sklepom v postopku BPP dodeljeni odvetnici ni bilo priznanih 50 točk za prejem sodbe in končno poročilo stranki. Vendar pa tožbe v konkretni zadevi ni vložila navedena odvetnica, ki je kot izvajalka BPP zastopala tožnico v navedenem delovnopravnem sporu in kateri organ ni priznal navedenih priglašenih stroškov, pač pa je tožbo vložila upravičenka do BPP.

Z izpodbijanim sklepom v pravice tožnice - upravičenke do BPP ni bilo poseženo, zato glede tega zavrnilnega dela uveljavljanih stroškov odvetnice nima pravnega interesa za vložitev tožbe.

Stališče, da bi izvajalec BPP, ki po določbah ZBPP in odločitvi organa za BPP ne bi bil poplačan v želenem obsegu in višini, manjkajoče plačilo lahko uveljavljal od prosilca za BPP, bi slednjega postavila v zelo neugoden in negotov položaj. Glede na to je vsaka druga zahteva po povrnitvi teh stroškov od prosilca v nasprotju z določbami ZBPP.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) odvetnici B. B. na podlagi Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) priznal stroške v postopku v višini 637,60 EUR za zastopanje upravičenke do BPP - tožnice v postopku pred Delovnim sodiščem v Celju opr. št. Pd 18/2000 (I. točka izreka). V presežku pa se odvetnici priglašeni stroški niso priznali (II. točka izreka).

2. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bila tožnici za izvajanje BPP v navedenem delovnopravnem sporu določena odvetnica B. B., ki je 3. 8. 2022 vrnila napotnico in dokazila o opravljenih storitvah (priloge C15 - C19), 19. 8. 2022 po pozivu sodišča predložila stroškovnik v izvirniku ter 7. 9. 2022 še pojasnilo o manjkajočih dokazilih o opravljenih storitvah. Nagrada se ji je odmerila po Odvetniški tarifi (OT), skupaj 637,60 EUR stroškov.1 V presežku tožena stranka odvetnici priglašenih stroškov ni priznala, ker meni, da za to v OT ni podlage. Sodišče namreč odvetnici ni priznalo priglašenih 50 točk za prejem sodbe in poročilo stranki, saj je štelo, da je ta postavka že zajeta v nagradi za sestavo in vložitev tožbe in tako ne gre za samostojno storitev.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

3. Tožnica (upravičenka do BPP) v tožbi nasprotuje zavrnitvi zahtevka za plačilo priglašenih 50 točk za prejem sodbe in poročilo stranki in predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne organu za BPP v ponovno odločanje. Priglaša tudi stroške postopka. Navaja, da je odločitev tožene stranke posledica zmotne uporabe določil OT. Sklicuje se na novejšo sodno prakso - sklep VSL II Cp 2599/2016 z dne 20. 12. 2016 ter VSL sklep II Cp 551/2020 z dne 16. 6. 2020, po katerih opravljena storitev - prejem sodbe in končno poročilo stranki predstavlja samostojno storitev, tarifirano v tarifni številki 39 OT (Uradni list RS, št. 2/15). Nelogično je, da bi bila ta storitev vsebovana v nagradi za sestavo tožbe oz. drugih vlog, pač pa gre za samostojno storitev po 39. členu OT, za katero se stranki prizna 50 točk. 4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožnice in navaja, da je prosilki za izvajanje BPP določilo odvetnico B. B. Glede spornih 50 točk za prejem sodbe in končno poročilo stranki pojasnjuje, da kot izhaja iz tarifne številke 39 oz. 43 po OT, ki se uporablja od 4. 6. 2022 dalje, odvetnik obračuna stroške iz te tarifne številke, če storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev. Kot izhaja iz dejansko novejše sodne prakse letošnjega leta, višja sodišča še vedno zavzemajo stališče, da je končno poročilo stranki že zajeto v nagradi za druga opravila in ne gre za samostojno storitev. Pri tem se sklicuje na odločbe: Višjega sodišča v Celju opr. št. Cpg 39/2022 z dne 15. 6. 2022, Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 234/2022 z dne 7. 7. 2022 ter Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 2069/2021 z dne 5. 5. 2022. Pripominja še, da iz dokumentacije v spisu izhaja, da tožnica, kljub pozivu sodišča z dne 24. 8. 2022, k posredovanju dokazil o opravljenih storitvah, katere je odvetnica priglasila v stroškovniku, ni izkazala priglašenega stroška priprave končnega poročila stranki. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

5. V pripravljalni vlogi z dne 7. 11. 2022 tožnica še navaja, da pravno podlago za odločanje v tem sporu predstavlja OT iz leta 2015, saj gre za postopek, pričet pred začetkom veljavnosti OT iz leta 2022. Glede sklicevanja tožene stranke na sodne odločbe pripominja, da te odločbe vsebinsko sploh ne obravnavajo vprašanja plačila tega stroška, pač pa zgolj v končnem delu odločitve navajajo, da strošek poročila stranki in prejema sodbe pritožbeno sodišče ni priznalo. O odločitvi pritožbenega sodišča o priglašenih stroških ni odločalo nobeno instančno sodišče, da bi bilo mogoče preveriti pravilnost in zakonitost takšne odločitve, kar pa se je preverjalo v sodnih odločbah, ki jih je tožbi priložila tožnica. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, tožena stranka tega stroška ni priznala iz razloga, ker za to ni podlage v OT, in ne iz razloga, ker naj strošek ne bi bil izkazan. Strošek je bil izkazan, kako bi sicer lahko odvetnik izkazoval prejem sodbe, kot s podpisom vročilnice, ki se v pravdnem spisu že nahaja.

**K I. točki izreka**

6. Tožba ni dovoljena.

7. Z izpodbijanim sklepom odvetnici B. B. ni bilo priznanih 50 točk za prejem sodbe in končno poročilo stranki (tj. tožnici, ki jo je kot prosilko oz. upravičenko do BPP zastopala pred Delovnim sodiščem v Celju v postopku opr. št. Pd 18/2000), plačilo navedenih stroškov pa je med strankama sporno.

8. Vendar pa tožbe v konkretni zadevi ni vložila navedena odvetnica, ki je kot izvajalka BPP zastopala tožnico v navedenem delovnopravnem sporu in kateri organ ni priznal navedenih priglašenih stroškov 50 točk po OT, pač pa sama upravičenka do BPP.

9. V skladu s 6. točko prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče tožbo zavrže, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Na tak razlog mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1). Glede na te zakonske določbe sodišče v upravnem sporu o tožbi meritorno odloča le, če tožnik izkazuje pravni interes, ki je procesna predpostavka za tožbo v upravnem sporu. Pravni interes pa je izkazan, če si z vložitvijo tožbe v upravnem sporu tožnik lahko izboljša svoj pravni položaj, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka.

10. Sodišče ugotavlja, da z izpodbijanim sklepom v pravice tožnice - upravičenke do BPP ni bilo poseženo. Ker ZBPP predvideva primere, ko je upravičenec do BPP dolžan povrniti sredstva, plačana iz naslova BPP (43., 48. in 49. člen ZBPP), bi imela tožnica kot upravičenka do BPP pravni interes za vložitev tožbe le, če bi bila z izpodbijanim sklepom odvetnici priznana nagrada, tožnica pa bi kot upravičenka do BPP menila, da je nagrada za opravljene storitve BPP odmerjena previsoko. V obravnavani zadevi za tako zadevo ne gre, saj tožnica sploh ne graja odmere priznanih stroškov (v zvezi s I. točko izreka izpodbijanega sklepa, ki so bile sicer razen spornih 50 točk priznane odvetnici v celoti, kot so bile priglašene), pač pa graja odločitev tožene stranke o zavrnitvi priglašenih 50 točk odvetnice za prejem sodbe in končno poročilo stranki - tožnici. Že zato tožnica glede na podane trditve nima pravnega interesa za vložitev tožbe zoper ugodilni del izpodbijanega sklepa glede priznanih odvetniških stroškov zastopanja (I. točka izreka izpodbijanega sklepa), saj so bili odvetnici v preostalem priglašenem delu (v celoti, razen spornih 50 točk) priznani stroški in ti med strankama sploh niso sporni2 - v tožničine pravice ali njene pravne koristi glede na podane trditve v upravnem sporu v zvezi s I. točko izreka izpodbijanega sklepa ni bilo poseženo, svojega položaja si v tem delu tožnica ne more izboljšati (saj sploh ne nasprotuje v I. točki izreka priznanim stroškom), v ničemer ne vpliva na njen pravni položaj. Glede na to je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo v delu zoper I. točko izreka izpodbijanega upravnega akta.

11. Tožnica dejansko glede na navedbe v upravnem sporu izpodbija le II. točko izreka navedenega sklepa, s katerim je bil s strani tožene stranke zavrnjen zahtevek odvetnice za priznanje stroškov v višini 50 točk za prejem sodbe in poročilo stranki (tožnici). V tem delu ne gre za varovanje tožničinega lastnega pravnega položaja, temveč za varovanje pravice ali pravne koristi nekoga drugega, tj. odvetnice kot izvajalke BPP. Tožničin uspeh v upravnem sporu v tem delu namreč ne more pripeljati do izboljšanja njenega pravnega položaja. To pa pomeni, da ima pravni interes za vložitev tožbe v tem zavrnilnem delu uveljavljanih stroškov odvetnice le odvetnica kot izvajalka BPP.

12. Tožnica zato tudi glede tega zavrnilnega dela uveljavljanih stroškov odvetnice nima pravnega interesa za vložitev tožbe, saj izvajalka BPP (odvetnica) namreč ne more zahtevati povrnitve zavrnjenih stroškov s strani organa BPP od svoje stranke, upravičenke do BPP.

13. Šesti odstavek 30. člena ZBPP namreč določa, da je za pravno pomoč po tem zakonu odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene BPP. Odvetnik je dolžan voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na napotnici ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (osmi odstavek 30. člena ZBPP). Postopek poplačila izvajalca BPP je v nadaljevanju predpisan v 40. členu ZBPP s predložitvijo napotnice3, sredstva pa se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije (44. člen ZBPP).

14. Izvajalec BPP je torej tako glede nagrade kot stroškov poplačan v obsegu in na način, predpisan z ZBPP, iz sredstev proračuna Republike Slovenije. Sicer pa ZBPP določa, da so kakršnikoli dogovori med upravičencem do BPP in odvetnikom za višje plačilo ali dogovori za plačilo v odstotku ali pavšalnem znesku od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki, in ki nadomeščajo plačilo po odvetniški oziroma notarski tarifi, nični (sedmi odstavek 30. člena ZBPP).

15. Po presoji sodišča je določba sedmega odstavka 30. člena ZBPP skladna z namenom BPP, ki je v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje ali preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Za pravna dejanja (pravno svetovanje in/ali zastopanje pred sodišči) je izvajalec BPP upravičen do plačila v obsegu in po postopku, določenem z ZBPP, iz sredstev proračuna Republike Slovenije. V tem smislu je treba razlagati tudi določbo sedmega odstavka 30. člena ZBPP, kar pomeni, da za opravljena dejanja BPP izvajalec BPP plačila ne more terjati neposredno od upravičenca oziroma so vsi takšni dogovori nični. Glede na to je izvajalec BPP upravičen do poplačila za izvedbo te pod pogoji in po postopku, določenem z ZBPP. Vsak drugačen dogovor z upravičencem do BPP je ničen. Po presoji sodišča na to ugotovitev ne vpliva, ali je organ za BPP zahtevo izvajalca BPP za plačilo izvedene BPP zavrnil le delno ali v celoti.

16. Stališče, da bi izvajalec BPP, ki po določbah ZBPP in odločitvi organa za BPP ne bi bil poplačan v želenem obsegu in višini, manjkajoče plačilo lahko uveljavljal od prosilca za BPP, bi slednjega postavila v zelo neugoden in negotov položaj glede tega, ali ga po opravljenih dejanjih iz naslova BPP morda ne bo zadela obveznost, da stroške v zvezi z izvedbo te plača izvajalcu BPP, kadar ta iz proračuna Republike Slovenije ni bil poplačan. Prosilec do BPP je dolžan povrniti stroške izvedbe BPP izključno v primerih iz 43., 47., 48. in 49. člena ZBPP4, pri čemer je tako plačilo prihodek Republike Slovenije, v nobenem primeru pa ni dolžan plačati nagrade in stroškov izvajalcu BPP neposredno. Glede na to je vsaka druga zahteva po povrnitvi teh stroškov od prosilca v nasprotju z določbami ZBPP.

17. Na to ugotovitev ne vplivajo razlogi oziroma materialnopravna podlaga, zaradi katere je organ za BPP (v celoti ali delno) zavrnil zahtevo izvajalca BPP za plačilo nagrade oziroma stroškov, naj bo to neizpolnjevanje pogojev po 11., 40. ali katerem drugem členu ZBPP ali morebiti OT. Bistveno je, da je bila za opravljeno pravno dejanje prosilki odobrena BPP, zato plačila izvedbe te (niti v zavrnilnem delu) ni mogoče (mimo zgoraj citiranih določb ZBPP5) naložiti prosilki.6

18. Tožnica je upravičenka do BPP, po obrazloženem pa z izpodbijano odločitvijo v zavrnilni II. točki izreka ni bilo odločeno o kakšni njeni pravici ali pravni koristi, zato za vložitev tožbe zoper II. točko izreka izpodbijanega sklepa v upravnem sporu nima aktivne legitimacije. Glede na to je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo tudi v tem delu zavrglo.

**Glede odločitve na seji**

19. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo na seji in v zadevi ni opravilo glavne obravnave, ker glede na navedeno niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe.

**K II. točki izreka**

20. Glede zahtevanih stroškov je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže. 1 Odvetnici je organ priznal skupaj 1.630 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 978,00 EUR. Po petem odstavku 17. člena Zakona o odvetništvu se priznani znesek stroškov zmanjša za polovico in znaša 489,00 EUR. K navedenemu znesku se je prištelo še 32,60 točk (2 % od 1.630 točk po tretjem odstavku 11. člena OT) oz. 19,56 EUR za administrativne stroške in 14,06 EUR kilometrine za prihod na narok 25. 11. 2021 na relaciji Polzela - Celje - Polzela (19 km x 2 x 0,37 EUR). Ob upoštevanju 22 % DDV v znesku 114,98 EUR je bilo skupaj odvetnici priznanih 637,60 EUR stroškov. 2 Glede navedenega smiselno Jan Zobec v Pravdni postopek - Zakon s komentarjem, 3. knjiga, komentar k 350. členu, stran 413, meni, da sodišče niti ne bi rabilo zavreči tega dela zahtevka: "Kadar se zoper tožbo pritožuje stranka, ki samo v določenem delu ni uspela, v pritožbi pa je navedla, da se pritožuje zoper sodbo - kar bi lahko pomenilo, da zoper celotno sodbo, torej tudi zoper del, v katerem je zmagala, v takšnih primerih ne ob nič narobe, če bo sodišče štelo, da pritožnik sodbo izpodbija samo v delu, v katerem ni zmagal, in pritožbe glede "presežka" ne bo zavrglo". 3 Izvajalec BPP mora napotnico predložiti pristojni strokovni službi za BPP v roku 15 dni, tej pa morajo biti priloženi stroškovniki za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku. 4 Ti se nanašajo na okoliščine iz prosilčeve sfere, kot so sprememba premoženjskega stanja, uspeh v postopku... 5 Te pa se nanašajo na povrnitev stroškov izplačane BPP proračunu Republike Slovenije. 6 Tako sklep Upravnega sodišča II U 326/2022 z dne 16. 11. 2022, točka 9 - 15 obrazložitve.