Seznanitev pacientovih svojcev z arhivskim gradivom, ki se nanaša na umrlega pacienta iz zdravstvenih razlogov

Datum

04.06.2026

Številka

07120-1/2026/240

Kategorije

Pravne podlage, Zdravstveni osebni podatki, OP umrlih

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 29. 4. 2026 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali bi lahko javni arhiv zainteresiranim svojcem umrlega pacienta zagotovil seznanitev z relevantnimi zdravstvenimi podatki v arhivskem gradivu, konkretno v zdravstveni dokumentaciji pacienta. Zdravstvena dokumentacija sicer ni javno dostopna, pacientovi svojci pa bi želeli seznanitev iz zdravstvenih razlogov. Zanimajo vas primeri, ko izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki je bil vir arhivirane zdravstvene dokumentacije, ni več ali nima pravnega naslednika. Sklicujete se na Zakon o arhivskem gradivu, ki vsebuje osebne podatke o zdravljenju pacienta (ZAGOPP) in na Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP).

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1; ZVOP-2), 58. členom Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih obdelav osebnih podatkov le v nadzornih postopkih.

Po mnenju IP je na podlagi smiselne uporabe četrtega odstavka 42. člena ZPacP načeloma lahko dopustno, da se seznanitev z arhivsko zdravstveno dokumentacijo v korist pacientovih svojcev iz četrtega odstavka 42. člena ZPacP, izvede na način, da se vsebino zdravstvene dokumentacije zagotovi svojčevemu osebnemu zdravniku ali drugemu lečečemu zdravniku, ta pa na njeni podlagi svojca seznani z zdravstvenimi podatki, ki so morebiti relevantni za zdravje svojca. 

Obrazložitev

Zakon o arhivskem gradivu, ki vsebuje osebne podatke o zdravljenju pacienta (ZAGOPP) v drugem odstavku 6. člena določa izjemo od siceršnje javne nedostopnosti zdravstvene dokumentacije, in sicer z določbo, da je arhivsko gradivo dostopno:

-pacientu, na katerega se nanaša;

-osebam, ki imajo pravico do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo pacienta po njegovi smrti v skladu z določbami zakona, ki ureja pacientove pravice in zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost.

Četrti odstavek 42. člena Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP) določa, da imajo ne glede na izrecno prepoved umrlega pacienta pravico do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na razloge, ki utegnejo bistveno vplivati na njihovo zdravje, pacientovi starši, pacientovi potomci do katerega koli kolena, pacientov zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz istospolne skupnosti, bratje in sestre ali druge osebe, ki so bile z umrlim pacientom v posebnem razmerju in to z gotovostjo izkažejo. Seznanitev se izvede prek pacientovega izbranega osebnega zdravnika ali zdravnika, ki je bil kako drugače udeležen v postopku zdravljenja, če tega ni, pa zdravnika določi izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki razpolaga s pacientovo zdravstveno dokumentacijo.

Glede na navedeno je očitno, da gre za pravno praznino, saj ni urejena situacija, (1) ko izvajalec zdravstvene dejavnosti nima več zdravstvene dokumentacije zaradi njene predaje pristojnemu arhivu in (2) ko izvajalec ne obstaja več in nima niti pravnega naslednika.

Po mnenju IP je izhajajoč iz:

-namena oziroma smisla ureditve v 6. členu ZAGOPP,

-legitimne želje pacientovih svojcev, ki je tudi podprta z ZPacP (zlasti zaradi dednih bolezni),

-dejstva, da se Splošna uredba za osebne podatke umrlih ne uporablja,

-dejstva, da se seznanitev izvede posredno in s strokovno pomočjo, torej tako kot to zahteva ZPacP,

-dejstva, da se pri obravnavani seznanitvi ohrani spoštovanje načela sorazmernosti (ne gre namreč za seznanitev s celotno zdravstveno dokumentacijo, pač pa le z relevantnimi in strokovno interpretiranimi podatki),

-dejstva, da tudi tretji odstavek 9. člena ZVOP-2 določa relativno odprt režim za pridobitev osebnih podatkov umrlega posameznika s strani njegovega zakonca, zunajzakonskega partnerja, otrok, staršev ali dedičev,

-dejstva, da tretji odstavek 45. člena ZPacP določa, da zdravnik lahko sporoči informacije o zdravstvenem stanju pacienta, če je to nujno potrebno za varovanje življenja ali preprečitev hudega poslabšanja zdravja drugih oseb in

-dejstva, da če dokumentacija ne bi bila predana arhivu in bi izvajalec ali njegov pravni naslednik še obstajal, bi svojci lahko bili seznanjeni z relevantnimi zdravstvenimi podatki neposredno po četrtem odstavku 42. člena ZPacP, zaradi česar so svojci v obravnavanem primeru neupravičeno prikrajšani,

izjemoma lahko dopustno, da se seznanitev izvede prek sedanjega izbranega osebnega zdravnika ali lečečega zdravnika (npr. s področja klinične genetike) pacientovega svojca. V obravnavanem primeru je namreč drugačna le pot seznanitve zaradi bistveno spremenjenih okoliščin glede lokacije hrambe zdravstvene dokumentacije in njenega statusa.

Pacientov izbrani osebni ali lečeči zdravnik se z zdravstveno dokumentacijo seznani le za namen proučitve zapisov ter sporočanja relevantnih podatkov svojcem, po tem pa jo mora vrniti oziroma uničiti njeno kopijo.

Končna odločitev o predlagani poti seznanitve je izključno v rokah pristojnega arhiva.

Prijazen pozdrav.

Pripravil:

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

dr. Jelena Virant Burnik

informacijska pooblaščenka