Jedro

Upnik stroškov stečajnega postopka nima položaja upnika v stečajnem postopku in tudi ni upravičen opravljati drugih procesnih dejanj v stečajnem postopku, med katere sodi tudi vložitev ugovora zoper odpust obveznosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je vložil J. P. Sklenilo je še, da je J. P. dolžan v roku 8 dni plačati dolžnici stroške zastopanja v postopku obravnave ugovora proti odpustu obveznosti v višini 352,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku tega roka, na račun Okrožnega sodišča v Celju.

2. Zoper navedeni sklep je vložil J. P. pravočasno pritožbo. Uveljavljal je vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru proti odpustu obveznosti ugodi, ustavi postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrne. Podrejeno je predlagal, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglasil je tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da J. P. ni upnik v tem stečajnem postopku. J. P. je namreč v tem stečajnem postopku prijavil terjatev dne 16. 3. 2018. Iz vsebine prijave terjatve je razvidno, da gre za terjatev za povrnitev 1.798,21 EUR stroškov pravdnega postopka v zadevi P 98/2016. V navedeni zadevi je kot tožnica nastopala stečajna dolžnica, kot toženec pa J. P. Tožnica je tožbo vložila po začetku stečajnega postopka (6. 4. 2016), to je dne 31. 8. 2016. Tožbeni zahtevek se je glasil na dopustitev dostopa do vodovodnega priključka in vodovodnega ventila v stanovanjski hiši na naslovu ..., na dopustitev izvedbe adaptacije zgornjega stanovanja stavbe na parceli ... k.o. ... in na dopustitev izvrševanja sklenjene najemne pogodbe z dne 1. 12. 2015. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da ne gre za premoženjsko terjatev, saj je bil tožbeni zahtevek v tej zadevi negatoren. Gre torej za stroške, ki sicer bremenijo stečajno dolžnico, ne tičejo pa se stečajnega postopka, ker se ne nanašajo na stečajno maso. Poleg tega gre pri dosojenih pravdnih stroških za terjatev, ki je nastala po uvedbi stečajnega postopka, zaradi česar odpust obveznosti nanjo niti ne bi učinkoval. Glede na navedeno je sklenilo, da J. P. nima terjatve do stečajne dolžnice, ki bi se nanašala na stečajno maso. Ker J. P. nima aktivne legitimacije za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti, je ugovor zoper odpust obveznosti zavrnilo.

5. Stranke glavnega postopka osebnega stečaja so, tako kot to določa 385. člen ZFPPIPP, zgolj tisti upniki, katerih terjatve so nastale do začetka stečajnega postopka oziroma so nastale po začetku stečajnega postopka, pa se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov. Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo (prvi odstavek 296. člena ZFPPIPP), saj stečajni postopek praviloma vpliva le na terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, nastale pred začetkom stečajnega postopka (252. člen ZFPPIPP). V stečajnem postopku je sicer treba prijaviti tudi terjatev, ki nastane po začetku stečajnega postopka, če ta zakon določa, da se plača iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov (četrti odstavek 296. člena ZFPPIPP), vendar pa se to pravilo uporablja le za štiri vrste terjatev, med katerimi pa predmetna terjatev ni naveden.1 Ti določbi se smiselno uporabljata tudi v postopku osebnega stečaja (prvi odstavek 383. člena ZFPPIPP).

6. Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je J. P. v stečajni postopek prijavil terjatev iz naslova stroškov postopka v zadevi P 98/2016, v kateri je bila tožba vložena po začetku stečajnega postopka. Ne gre torej za terjatev, nastalo do začetka stečajnega postopka. Glede na tožbeni zahtevek v zadevi P 98/2016 pa prav tako ne gre za terjatev, nastalo po začetku stečajnega postopka, za katero bi zakon določal, da se plača iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov. Pritožnik v tem stečajnem postopku torej nima položaja upnika v smislu določb ZFPPIPP, zato pritožnik tudi s sklicevanjem na zmotno uporabo 403. členom ZFPPIPP ne more uspeti. Po presoji pritožbenega sodišča pa se pritožnik neutemeljeno sklicuje tudi na 3. točko 385. člena ZFPPIPP, saj mu, glede na navedeno, sodišče položaja stranke ni odvzelo s tem, ko ni opravilo preizkusa terjatev.

7. Upniki stroškov stečajnega postopka niso stranke stečajnega postopka, saj je ta namenjen poplačilu upnikov za njihove terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. V primeru, da upravitelj ne zaprosi sodišča za soglasje k plačilu določenih stroškov kot stroškov postopka v smislu 357. člena ZFPPIPP, upnik stroškov stečajnega postopka pravnega varstva ne more iskati v stečajnem postopku, temveč lahko svojo terjatev uveljavlja zgolj v posebnem pravdnem postopku.2 Upnik stroškov stečajnega postopka zato nima položaja upnika v stečajnem postopku in tudi ni upravičen opravljati drugih procesnih dejanj v stečajnem postopku, med katere sodi tudi vložitev ugovora zoper odpust obveznosti. Stališče pritožnika, da so upniki, ki lahko v stečajnem postopku opravljajo procesna dejanja tudi tisti, ki uveljavljajo do stečajnega dolžnika terjatev, ki se plača kot strošek stečajnega postopka, je zato zmotno. Pritožnik tako tudi z očitkom, da sodišče prve stopnje ni presojalo, ali ima upnikova stroškovna terjatev iz sodbe P 98/2016 značaj stroškov stečajnega postopka, ne more uspeti.

8. Po presoji pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo, da vseh terjatev, ki nastanejo po začetku postopka osebnega stečaja, ni mogoče šteti za stroške stečajnega postopka, temveč so to le tiste terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka in so z njim v zvezi tako, da so potrebne zaradi zagotovitve izvedbe stečajnega postopka. Ker stečajni dolžnik v postopku osebnega stečaja po koncu postopka ne preneha, tudi tekom trajanja tega postopka ohrani omejeno poslovno sposobnost in v tem času vstopa v pravna razmerja, za katera ne potrebuje soglasja sodišča (386. člen ZFPPIPP). Pri tem nastajajo običajni življenjski stroški, ki niso stroški stečajnega postopka in jih ni dopustno plačati iz stečajne mase. Za take stroške gre v konkretnem primeru, saj je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožbo v postopku P 98/2016 tožnica vložila v okviru svoje, sicer omejene poslovne sposobnosti.

9. Očitka procesnih kršitev prav tako nista utemeljena. Izpodbijani sklep ima dovolj razlogov in je sposoben preizkusa, tako da ni podana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje pa ni presojalo dejstva, ali je imela stečajna dolžnica v Republiki Avstriji odprt TRR, saj je ugovor zavrnilo zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije pritožnika. S tem, ko sodišče pritožniku ni omogočilo izjave o pridobljenih dokazih v zvezi z morebitnim TRR stečajne dolžnice v Avstriji, mu torej tudi pravice do izjave ni kršilo.

10. Uveljavljeni pritožbeni razlogi zato niso utemeljeni. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. Pritožnik, ki s pritožbo ni uspel, nosi sam svoje pritožbene stroške (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Med kasneje nastale terjatve, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka ter se plačajo iz razdelitvene mase namreč sodijo: terjatev, ki nastane zaradi uspelega izpodbijanja po tretjem odstavku 278. člena ZFPPIPP, terjatev za povrnitev škode zaradi razveze vzajemno neizpolnjene pogodbe, terjatev za povrnitev škode zaradi uresničitve odstopne pravice v zvezi z najemno oziroma zakupno pogodbo iz prvega odstavka 248. člena ZFPPIPP ter regresna terjatev članov poslovodstva po sedmem odstavku 44. člena ZFPPIPP (dr. Nina Plavšak: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, razširjeno uvodno pojasnilo, GV Založba, Ljubljana 2008, stran 227, 228).

2 Tako Cst 224/2018.