Posredovanje bančnih podatkov umrlega posameznika dedičem

Datum

30.07.2024

Številka

07121-1/2024/885

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da sta dediča zaprosila banko za izpise nalogov v breme računa zapustnika ter v dobro računa druge osebe, saj želita uveljavljati zahtevek za vračilo nakazil. Banka je zahtevo za posredovanje zavrnila, pri čemer se je sklicevala na bančno tajnost in predlagala, da za te izpise zaprosita sodišče. Zanima vas, ali je zahteva za dostop do zahtevanih podatkov in dokumentov zapustnika, s katerimi razpolaga banka, utemeljena.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Ureditev posredovanja osebnih podatkov umrlih posameznikov je v ZVOP-2 urejena milejše kot v prej veljavnem ZVOP-1. Po tretjem odstavku 9. člena ZVOP-2 dediču namreč ni treba več izkazati pravnega interesa za pridobivanje osebnih podatkov, temveč je bistveno:

-da se zahteva nanaša na osebne podatke o zapustniku,

-da vlagatelj zahteve izkaže razmerje z zapustnikom ter

-da ni bila podana oziroma da ni zakonsko predpisana prepoved posredovanja.

Pri odločanju o zahtevi po 9. členu ZVOP-2 se uporabljajo postopkovna pravila iz 39. do 41. člena ZVOP-2, saj gre za posredovanje osebnih podatkov. Pravna sredstva so urejena v četrtem odstavku 41. člena ZVOP-2 različno glede na to, ali gre za osebne podatke iz zbirk, ki so uradne evidence ali javne knjige, ali ne.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da se Splošna uredba ne uporablja za osebne podatke umrlih posameznikov, lahko pa države članice določijo pravila za obdelavo teh osebnih podatkov. To področje je v Republiki Sloveniji urejeno v 9. členu ZVOP-2. Skladno s tretjim odstavkom te določbe upravljavec osebne podatke o umrlem posamezniku na njihovo zahtevo posreduje zakoncu, zunajzakonskemu partnerju, otrokom, staršem ali dedičem, če umrli posameznik ni pisno prepovedal upravljavcu posredovanja njegovih osebnih podatkov ali če drug zakon ne določa drugače. Določbe tega člena se uporabljajo za osebne podatke umrlih posameznikov 20 let po njihovi smrti, če drug zakon ne določa drugače.

Kot izhaja iz korespondence, ki ste jo priložili prošnji za mnenje, je banka zavrnila posredovanje izpisov nalogov za konkretno opredeljena plačila z računa zapustnika z obrazložitvijo, da lahko upravičencem posreduje le tiste osebne podatke, ki so nujno potrebni za izpolnitev namenov obdelave, ki izhajajo iz zatrjevanega pravnega interesa.

IP v zvezi s tem izpostavlja, da je ureditev posredovanja osebnih podatkov umrlih posameznikov v ZVOP-2 urejena precej drugače kot v prej veljavnem ZVOP-1, saj so predpostavke za posredovanje bistveno milejše. Po tretjem odstavku 9. člena ZVOP-2 dediču namreč ni treba več izkazati pravnega interesa za pridobivanje osebnih podatkov, temveč je bistveno:

-da se zahteva nanaša na osebne podatke o zapustniku,

-da vlagatelj zahteve izkaže razmerje z zapustnikom ter

-da ni bila podana oziroma da ni zakonsko predpisana prepoved posredovanja.

Dedičem kot privilegiranim uporabnikom torej po novi ureditvi ni treba izkazati pravnega interesa, saj jim je ta priznan že ex lege, niti jim ni treba pojasnjevati namena uporabe zahtevanih osebnih podatkov.

Prav tako je treba upoštevati, da se pri odločanju o zahtevi po 9. členu ZVOP‑2 uporabljajo postopkovna pravila iz 39. do 41. člena ZVOP‑2, saj gre za posredovanje osebnih podatkov. Skladno z drugim in tretjim odstavkom 41. člena ZVOP-2 banka kot upravljavec vlagatelju zahteve, če drug zakon ne določa drugače, zahtevane osebne podatke posreduje najpozneje v 15 dneh od prejema popolne zahteve ali pa ga v tem roku pisno obvesti o razlogih, zaradi katerih mu zahtevanih osebnih podatkov ne bo posredoval. Če upravljavec ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje, da je zahteva zavrnjena. Pravna sredstva so urejena v četrtem odstavku 41. člena ZVOP-2 različno glede na to, ali gre za osebne podatke iz zbirk, ki so uradne evidence ali javne knjige, ali ne.

Iz vašega opisa izhaja, da se v konkretnem primeru zahteva ne nanaša na posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig, zato IP v takšnem primeru ne nastopa kot pritožbeni organ, temveč lahko vlagatelj zahteva sodno varstvo, o katerem odloča sodišče s splošno pristojnostjo v skladu z zakonom, ki ureja nepravdni postopek (četrti odstavek 41. člena ZVOP-2). Glede na navedeno IP ne v mnenju ne v nadzornem postopku ni pristojen presojati, ali je konkretna zahteva za posredovanje osebnih podatkov oziroma dokumentov, ki se nanašajo na zapustnika in ste jo naslovili na banko, utemeljena, saj sodi to v pristojnost sodišč.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila

Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka