Jedro

Dejstvo, da je bil pred trenutkom vložitve obravnavanega predloga v zemljiški knjigi že vložen predlog za vpis etažne lastnine, o katerem je sodišče odločalo šele 17.4.2014 (a z učinkom od 13.7.2012) in da je predlagateljici aplikacija onemogočala vložitev predloga, skladnega z vsebino sodbe, ker v trenutku vložitve njenega predloga etažna lastnina v zemljiški knjigi še ni bila vpisana, na odločitev nima vpliva. Če je namreč predlagateljica menila, da ji aplikacija neutemeljeno onemogoča vložitev predloga, skladnega z vsebino listine, na podlagi katere je vpis predlagala, in da gre za specifične okoliščine, bi lahko dodala predlogu ustrezno obrazložitev oz. se v skladu s 15. členom Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih obrnila na Center za informatiko Vrhovnega sodišča RS, ki nudi tehnično pomoč vsem uporabniškim skupinam in ima v ta namen na portalu e-Sodstvo objavljen elektronski naslov, na katerega lahko uporabnik pošlje zahtevo za pomoč.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je dne 8.1.2015 odločilo, da vpis solastninske pravice pri parceli št. 924/18 k.o. S. v korist predlagateljice postopka ni dovoljen, ugovor proti taki odločitvi pa je bil z izpodbijanim sklepom z dne 22.10.2015 zavrnjen. Odločitev je sodišče obrazložilo s tem, da utemeljenost zahtevka za predlagano vknjižbo pri zemljiški parceli ne izhaja iz predlogu priložene sodbe, saj se ta nanaša na etažne dele, da razlog za zavrnitev predloga ni dejstvo, da je predpisano obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov, da je bila vknjižba etažne lastnine na nepremičninah, na katere se sodba nanaša, možna šele od dneva vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo dalje in da predlagateljici ni bila kršena pravica do učinkovitega sodnega varstva, saj ima v svojo korist v zemljiški knjigi vpisano zaznambo spora, ki učinkuje že od 8.8.2012, torej od datuma pred vložitvijo obravnavanega predloga.

2. Proti taki odločitvi se pritožuje predlagateljica po pooblaščencu. V obsežni pritožbi najprej povzema dosedanji potek postopka, zatem pa izpostavlja naslednje okoliščine, ki naj bi bile odločilne v tej zadevi: - da predlagateljica ne bo mogla vpisati svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo v vrstnem redu zaznambe spora, ker je se je zaznamba nanašala na podrejeni tožbeni zahtevek, sama pa je v pravdi uspela s primarnim tožbenim zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, zato sodna odločba nadomešča le razpolagalni pravni posel, - da v času vložitve tožbe, v času izdaje sodbe in v času vložitve njenega predloga za vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi še ni bila vzpostavljena oz. vpisana etažna lastnina, - da je bil dne 13.7.2012, kar je slab mesec pred vložitvijo tožbe oz. dva meseca pred izdajo sodbe oz. tri mesece pred vložitvijo njenega predloga v zemljiški knjigi, podan predlog za vpis oblikovanja etažne lastnine, - da o predlogu za vpis etažne lastnine ni bilo odločeno do 14.3.2014, - da predlagateljica ni imela nobene možnosti, da bi pred izvedbo sklepa o dovolitvi vpisov o oblikovanju etažne lastnine predlagala vknjižbo svoje lastninske pravice pri konkretnih posameznih delih stavbe, ker zahteva po elektronskem vlaganju zemljiškoknjižnih predlogov vložitev takega predloga ni omogočala z opozorilom da „nepremičnina ne obstaja“, - da je predlagateljica v pravdi v tožbenem zahtevku lahko določno označila posamezne dele stavbe, ker so bili ti že vpisani v zemljiškem katastru, - da bi v primeru, če bi bilo mogoče zemljiškoknjižne predloge vlagati pisno, predlagateljica predlagala vknjižbo lastninske pravice tudi pri posameznih delih stavbe, ki takrat v elektronski zemljiški knjigi še niso obstajali, pa je bil v zemljiški knjigi že predlagan vpis oblikovanja etažne lastnine, saj bi sodišče o njenem zemljiškoknjižnem predlogu odločalo po tem, ko bi bila etažna lastnina že vpisana, - da dejstvo, da je vknjižba lastninske pravice pri posameznih delih stavbe možna šele od vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo, v konkretnem primeru predstavlja časovni razkorak skoraj dveh let, ko predlagateljica po stališču sodišča ne bi mogla vlagati nobenega zemljiškoknjižnega predloga, kar predstavlja poseg v njeno ustavno zajamčeno pravico do učinkovitega sodnega varstva, - da je parcela številka 924/18, pri kateri je predlagala vpis, splošni skupni del stavbe in torej ne gre za nepremičnino, ki ne bi imela nobene povezave s sodbo in da je bila v času vložitve predloga za vknjižbo vpisana v zemljiški knjigi kot solastnica nepremičnine S. d.o.o., proti kateri mu je bila izdana sodba, - da zemljiškoknjižni vpisi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, kar pomeni, da mora pri odločanju o pozneje vloženem predlogu upoštevati odločitev o prej vloženem predlogu - da gre v obravnavani zadevi za specifično situacijo, ki je zakon ni predvidel, - da sicer drži, da je predlagateljica že vknjižena kot imetnica lastninske pravice pri obravnavanih posameznih delih stavbe, vendar šele z učinkom od 12.5.2014, obravnavani predlog pa je bil vložen že 17.10.2012, torej skoraj dve leti prej, - da bi lahko kdo tretji predlagal vpis, ki bi imel zaradi nedovolitve predlagateljičinega vpisa lahko boljši vrstni red od njenega in da je bil edini način, ki ga je lahko predlagateljica uporabila, ta, da je vknjižbo na podlagi sodbe predlagala pri parceli, na kateri stavba stoji.

3. Pritožnica se sklicuje še na sklep Okrajnega sodišča na Jesenicah Dn 183750/2012, v katerem je sodišče najprej iz enakih razlogov kot jih je zavzelo zemljiškoknjižno sodišče v izpodbijanem sklepu, najprej odločilo, da ni dovoljena zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice pri isti nepremičnini (parceli št. 924/18 k.o. S.), zatem pa je po vložitvi ugovora s strani predlagateljice zaznambo spora dovolilo pri posameznih delih stavbe št. 3 in 5, čeprav predlog ni mogel biti in zato tudi ni bil vložen pri teh posameznih delih, temveč pri parceli.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagateljica je dne 17.10.2012 zemljiškoknjižnemu sodišču predlagala, naj pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine - parceli št. 924/18 k.o. S. dovoli vpis lastninske pravice do 5/12 v korist nje kot nove imetnice (so)lastninske pravice. Podlaga vpisu naj bi bila sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 18.9.2012, s katero je bilo odločeno, da je dolžna tožena stranka izdati tožeči stranki (sedaj predlagateljici občini)zemljiškoknjižno dovolilo, da se pri delu stavbe 1735 (lokal številka 3) in pri delu stavbe št. 1735 (lokalu številka 5) na naslovu P., torej pri dveh poslovnih lokalih v stavbi, stoječi na parceli št. 924/18 k.o. S.,kjer je vknjižena lastninska pravica na S. d.o.o., vknjiži lastninska pravica do celote v korist občine, pri čemer tako zemljiškoknjižno dovolilo, če ga tožena stranka ne bi izdala, nadomešča sodba. Dejstvo, da je bil pred trenutkom vložitve obravnavanega predloga v zemljiški knjigi že vložen predlog za vpis etažne lastnine, o katerem je sodišče odločalo šele 17.4.2014 (a z učinkom od 13.7.2012) in da je predlagateljici aplikacija onemogočala vložitev predloga, skladnega z vsebino sodbe, ker v trenutku vložitve njenega predloga etažna lastnina v zemljiški knjigi še ni bila vpisana, na pravilnost odločitve v obravnavani zadevi nima vpliva. Če je namreč predlagateljica menila, da ji aplikacija neutemeljeno onemogoča vložitev predloga, skladnega z vsebino listine, na podlagi katere je vpis predlagala, in da gre za specifične okoliščine, bi lahko dodala predlogu ustrezno obrazložitev (nestandardizirani del besedila elektronske vloge iz tretjega odstavka 11. člena Pravilnika o zemljiški knjigi) oz. se v skladu s 15. členom Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih obrnila na Center za informatiko Vrhovnega sodišča RS, ki nudi tehnično pomoč vsem uporabniškim skupinam in ima v ta namen na portalu e-Sodstvo objavljen elektronski naslov, na katerega lahko uporabnik pošlje zahtevo za pomoč. Predlagateljica pa se je na nezmožnost vložitve pravilnega predloga sklicevala le v svojem ugovoru, čeprav je v ugovornem postopku obravnavanje omejeno le na odpravo pomanjkljivosti iz 146. člena ZZK-1, za katero v obravnavani zadevi ne gre.

6. Okoliščina, da je v zemljiškoknjižnem postopku, v katerem je zemljiškoknjižno sodišče odločalo o ugovoru, vloženem v postopku zaznambe spora, sodišče odločilo drugače, odločitve v tem postopku ne more spremeniti kot tudi ne sicer pravilna pritožbena trditev, da predlagateljičin vrstni red vpisa lastninske pravice na obeh etažnih delih ne varuje zaznamba spora, ker se ta nanaša na tožbo na ugotovitev lastninske pravice in ne na sodbo, ki je bila podlaga predlaganemu vpisu in ki nadomešča izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.

7. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1.)