Jedro

Pisni obvestili tožniku, da je uspešno opravil selekcijske postopke in da lahko sklene delovno razmerje ter da bo razporejen na določeno policijsko postajo, ne pomenita formalnega akta o sklenitvi delovnega razmerja. Ker tožniku ni bila izdana odločba funkcionarja o sklenitvi delovnega razmerja in ni nastopil dela, do sklenitve delovnega razmerja tožnika ni prišlo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev odločbe - preklica tožene stranke z dne 26.10.1999 in odločbe z dne 12.11.1999, s katerima je tožena stranka tožnika obvestila o preklicu obvestila o izbiri in sklenitvi delovnega razmerja ter razporeditvi na policijsko postajo in delovno mesto kandidata za policista. Hkrati je zavrnilo tožnikov zahtevek za priznanje pravic po delu in iz dela v času od 1.11.1999 do 31.12.2000, z vpisom delovne dobe v delovno knjižico in izplačilom pripadajoče plače, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od mesečno zapadlih zneskov do plačila, in tožniku naložilo plačilo toženkinih stroškov postopka. Ugotovilo je, da je tožena stranka zaradi naknadnega ravnanja tožnika od prvotno nameravane sklenitve delovnega razmerja s tožnikom utemeljeno odstopila še preden je prišlo do njegove sklenitve.

Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo le glede višine stroškov postopka, v ostalem pa pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V obrazložitvi je poudarilo, da je bistveno za odločitev, da do sklenitve delovnega razmerja tožnika ni prišlo, saj je z dopisi z dne 18.8.1999 in 10.9.1999 tožena stranka sklenitev delovnega razmerja tožniku le napovedala. Do očitkov tožniku, da je storil s strani tožene stranke zatrjevane prekrške in do pritožbenih navedb v zvezi s tem se ni opredelilo. Hkrati pa je poudarilo, da postopanje tožene stranke ne izključuje njene morebitne odškodninske odgovornosti. Ker tožnik odškodninskega zahtevka ni postavil, je ugotovilo, da o njem ne more odločati.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču očita, da obstoja nasprotje med razlogi izpodbijane sodbe in listinami v spisu v smislu določb 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04), sodišče pa se tudi ni izreklo o vseh bistvenih pritožbenih navedbah. Zatrjuje kršitev pravice do učinkovitih pravnih sredstev v zvezi z ravnanjem tožene stranke in s kršitvijo domneve nedolžnosti v postopku pri toženi stranki (13. člen v zvezi s 6. členom EKČP) in navaja, da mu sodišče odreka pravico do pravnega sredstva in sodnega varstva v zvezi z odločitvami tožene stranke in mu nezakonito priznava le pravico do odškodninskega zahtevka. Hkrati poudarja, da je med postopkom v posledici nezakonitega ravnanja tožene stranke, zaradi katerega je ostal brez zaposlitve, postavil tudi denarni zahtevek, ki bi ga lahko sodišče upoštevalo kot odškodnino. Zaradi možnosti oblikovanja zahtevka po višini je podal ustrezne dokazne predloge, ki pa jim sodišče neutemeljeno ni sledilo oziroma se do njih sploh ni opredelilo.

Revizija je bila v skladu z določili 375. člena ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru je predlagala zavrnitev revizije in poudarila, da ima med postopkom zaposlovanja pravico ugotavljanja varnostnih zadržkov za zaposlitev posameznega kandidata in glede na svoje ugotovitve odstopiti od sklenitve delovnega razmerja s posameznim kandidatom za delo v policiji.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizijsko sodišče soglaša z ugotovitvijo nižjih sodišč, da ni prišlo do sklenitve delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki v smislu določb 3. člena Zakona o delavcih v državnih organih (ZDDO - Ur. l. RS, št. 15/90-38/99), v zvezi s 65. členom Zakona o policiji (ZPol - Ur. l. RS, št. 49/98). V skladu z navedeno določbo ZDDO se delovno razmerje v državnem organu sklene z odločbo funkcionarja, ki vodi državni organ. Odločba funkcionarja po ZDDO je glede nastanka oziroma sklenitve delovnega razmerja v upravnih organih nadomeščala pogodbo o zaposlitvi iz 11. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR (1990) - Uradni list RS, št. 14/90, 5/01 in 71/93). Drugi pomembni element nastanka delovnega razmerja pa je bil nastop dela, saj delavec ni mogel začeti delati v organizaciji oziroma pri delodajalcu, če ni sklenil pogodbe o zaposlitvi (1. odstavek 12. člena ZDR (1990)), oziroma v upravnem organu, če mu ni bila izdana odločba funkcionarja. Po ugotovitvah obeh nižjih sodišč tožniku ni bila izdana niti odločba funkcionarja o sklenitvi delovnega razmerja, niti ni pri toženi stranki začel delati. Tako noben od navedenih elementov, nujnih za sklenitev delovnega razmerja ni bil podan. Pismeni obvestili tožniku z dne 8.8.1999 in z dne 10.9.1999, da je uspešno opravil selekcijske postopke in da lahko sklene delovno razmerje ter da bo razporejen na Policijsko postajo M., ne pomenita akta o formalni sklenitvi delovnega razmerja v smislu določb 3. člena ZDDO. Glede na določbo 5. točke 1. odstavka 67. člena ZPol, da je pogoj za sklenitev delovnega razmerja v policiji, da ne obstaja varnostni zadržek, tožena stranka lahko preverja obstoj oziroma nastanek varnostnega zadržka vse do formalne sklenitve delovnega razmerja. Glede ravnanj kandidata torej še tudi v času po njegovi izbiri vse do izdaje odločbe o sklenitvi delovnega razmerja. Ker je tožena stranka iz tega razloga od sklenitve delovnega razmerja odstopila, je sodišče utemeljeno zaključilo, da do sklenitve delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki ni prišlo. Tako na tej pravni podlagi tožnik pravic iz delovnega razmerja ni mogel uspešno uveljavljati.

V zvezi z ravnanjem tožene stranke ima tožnik pravico do sodnega varstva, saj je sočasno s presojo, da do sklenitve delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki ni prišlo, dana možnost uveljavljanja odškodninskega zahtevka ob hkratni ugotovitvi, da tožnik v okviru tega spora odškodninskega zahtevka ni postavil. Glede na povedano izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih in med njimi ni bistvenih nasprotij. Hkrati je sodišče materialnopravno pravilno zaključilo, da tožnik pravic iz delovnega razmerja ne more uspešno uveljaviti, ker do sklenitve delovnega razmerja pri toženi stranki ni prišlo.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.