Jedro

S tem ko je CSD predlog za postavitev skrbnika odstopil v pristojno reševanje sodišču, ker je ocenil, da gre za sočasen predlog za odvzem poslovne sposobnosti, se ne more izogniti dejstvu, da je aktivno legitimiran za vložitev slednjega. V takem primeru je za predlog dolžan plačati tudi sodno takso po taksnih predpisih.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi ter se plačilni nalog Okrajnega sodišča v Škofji Loki N 19/2013-3 s 26. julija 2017 razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. C. je na CSD naslovil predlog v zvezi z nasprotno udeleženko, in sicer, naj se ji postavi (začasnega) skrbnika, z nalogo ureditve zakonitega zastopanja in za varovanje njenih pravic in koristi. V predlogu je še opisal, da ocenjuje, da glede na zdravstveno stanje nasprotne udeleženke sama ni več sposobna razumeti posledic svojega ravnanja in ni več sposobna oceniti in poskrbeti za uresničevanje svojih dejanskih pravi in koristi, kar je podkrepil z zdravniškim mnenjem in mnenjem specialista psihiatra.

2. CSD je zadevo odstopil Okrajnemu sodišču Škofja Loka s kratkim pojasnilom, da gre za predlog za odvzem poslovne sposobnosti, ki ga sodišču odstopajo kot stvarno pristojnemu organu.

3. Sodišče prve stopnje je po prejemu predloga izdalo plačilni nalog, s katerim je C. naložilo, da zanj plača 33 EUR sodne takse.

4. C. je vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo, v obrazložitvi pa navedlo, da je, kljub temu da za vložitev takega predloga ni aktivno legitimiran, podal predlog za delni oziroma popolni odvzem poslovne sposobnosti, o katerem je dolžno odločati sodišče, zato mora za svoj predlog plačati sodno takso.

5. Pritožnik v pravočasni pritožbi ponavlja, da predloga za odvzem poslovne sposobnosti ni vložil, saj nima aktivne legitimacije. Ni želel začeti nobenega postopka pred sodiščem. O stanju nasprotne udeleženke je obvestil upravičenega predlagatelja. Napačna oznaka predlagatelja ne more povzročiti nastanka taksne obveznosti. Opozarja na razliko med predlogom za odvzem poslovne sposobnosti (44. člen ZNP) in skrbništvom po določbah ZZZDR, kjer so za zagotavljanje varstva zadolženi centri za socialno delo. Ker sta po 46. členu ZNP udeleženca v postopku za odvzem poslovne sposobnosti vselej tudi skrbnik osebe, kateri naj se odvzame poslovna sposobnost, ter pristojni organ občinske skupnosti socialnega skrbstva, ima CSD vselej položaj udeleženca v postopku. Sam pa ni ne predlagatelj ne udeleženec, zato taksna obveznost zanj ni mogla nastati. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Predlagatelj utemeljeno opozarja, da mu taksna obveznost ne bi smela biti naložena, in prav ima iz dveh razlogov. Prvič, ker sploh ni vložil predloga za odvzem poslovne sposobnosti nasprotni udeleženki. Njegovo pisanje resda vsebuje tudi njegovo oceno o sposobnosti nasprotne udeleženke za razumevanje posledic svojega ravnanja in skrb za uresničevanje svojih pravi, vendar je izrecno predlagana postavitev (začasnega ali stalnega skrbnika), pri čemer ta predlog ni bil vložen pri sodišču, temveč pri CSD, ki je za odločanje o njem pristojno po 211. členu ZZZDR. In drugič zato, ker je očitno, da je CSD ravnal v skladu s prvim odstavkom 216. člena ZZZDR, predlog vsebinsko pretresel, ga opredelil kot predlog za odvzem poslovne sposobnosti ter ga sam (sicer le kot prilogo svojemu dopisu) posredoval sodišču. Ker ima CSD v skladu s prvim odstavkom 45. člena ZNP aktivno legitimacijo za vložitev takega predloga, je kot na dlani, da je kvečjemu on tisti, ki je predlog formalno vložil. Pritožbeno sodišče še pripominja, da četudi bi pritrdilo prvostopenjskemu, da je dejanski vlagatelj pritožnik, CSD pa je vlogo le posredoval sodišču, bi moralo sodišče prve stopnje v takem primeru šteti, da je izvedelo za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost, ter postopek v skladu s tretjim odstavkom 45. člena ZNP začeti po uradni dolžnosti.

8. V nobenem od navedenih primerov za pritožnika ne nastane taksna obveznost, zato je pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v skladu s 3. točko 365. člena ZPP spremenilo tako, da je njegovemu ugovoru proti plačilnemu nalogu ugodilo, tega pa razveljavilo.

9. Sodišče naj v nadaljevanju postopka ustrezno določi vloge posameznih udeležencev (CSD je predlagatelj, pritožnik pa kvečjemu udeleženec), razen če bi/bo sodišče prve stopnje presodilo, da se postopek ni začel na predlog, temveč po uradni dolžnosti. Šele ko bo to znano, bo mogoče vnovič izdati plačilni nalog, seveda, če ne bo šlo za postopek po uradni dolžnosti.

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 35. členu ZNP v zvezi s 165. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.