Jedro

Iz obrazložitve v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe je razvidno, da je toženka pri odločanju o tem, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, opravila kompleksno presojo materialnopravne in dejanske podlage za odločitev upravnega organa pri izdaji plačilnega naloga, v zvezi z izpodbijanjem katerega tožnik zaproša za dodelitev BPP. S tem je po presoji sodišča presegla pooblastilo, dano v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, saj ni navedla nobenega razloga očitne nerazumnosti. Zato je njena odločitev, da je zadeva očitno nerazumna in da nima verjetnih izgledov za uspeh, zmotna.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Upravnega sodišča RS št. Bpp 39/2020-6 z dne 11. 3. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper plačilni nalog Direkcije RS za infrastrukturo z dne 5. 12. 2019, v zvezi z odločbo Ministrstva za infrastrukturo z dne 28. 1. 2020, za pravno svetovanje in zastopanje pred Upravnim sodiščem RS ter kot oprostitev stroškov sodnega postopka.

2. V obrazložitvi citira 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ter podrobno opisuje potek upravnega postopka do izdaje plačilnega naloga, s katerim je bilo tožniku naloženo plačilo dajatve za odjavljeno vozilo in za izpodbijanje katerega tožnik zaproša za dodelitev BPP z obravnavano prošnjo. V nadaljevanju citira relevantne predpise za obveznost plačevanja dajatve za motorna vozila (Zakon o dajatvah za motorna vozila - ZDajMV in Zakon o motornih vozilih – ZMV). Zaključuje, da tožnik s tožbo zoper plačilni nalog očitno nima verjetnega izgleda za uspeh, ker je od odjave vozila preteklo več kot leto dni, ker registrski organ, kljub zatrjevani sklenjeni prodajni pogodbi za osebno vozilo, s spremembo lastništva osebnega vozila ni bil seznanjen, ob upoštevanju tudi jasnih zakonskih določb glede lastništva motornega vozila, obveznosti javljanja sprememb glede lastništva, določb glede plačila dajatve za odjavljeno vozilo ter jasnega namena zakonodajalca ob sprejemanju ZDajMV. To pomeni, da ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je osebni avto prodal in kupca pooblastil za ureditev prepisa. Tožbo vlaga zaradi nepravilne oziroma zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka in nepopolnega oziroma zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek, ki naj mu odobri BPP, vse s stroškovno posledico.

4. Toženka je sodišču posredovala upravni spis zadeve, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba je utemeljena.

6. Pravna podlaga, na kateri temelji izpodbijana odločba, je prvi odstavek 24. člena ZBPP, ki med drugim določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati. Skladno s tretjim odstavkom istega člena se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

7. Navedena zakonska ureditev organu za BPP izrecno nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne. Po obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, kot je npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. To pomeni, da mora biti očitno, da je zadeva nerazumna. Očitno pomeni, da je spoznavno na prvi pogled. Povedano drugače: prošnjo za dodelitev BPP je mogoče kot neutemeljeno zavrniti le, če je očitno, da zadeva nima (niti) verjetnih izgledov za uspeh.1. Organ za BPP ima sicer glede na normativno vsebino tretjega odstavka 24. člena ZBPP dolžnost, da v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve, nima pa zakonske podlage, da bi opravil podrobno vsebinsko presojo verjetnosti uspeha prosilca za BPP v konkretnem sodnem postopku, v zvezi s katerim zaproša za dodelitev BPP, ki bi presegala standard očitnosti.

8. V obravnavani zadevi je sporno, ali je pravilna ugotovitev toženke, na kateri izpodbijana odločba temelji, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh s tožbo v upravnem sporu zoper plačilni nalog Direkcije RS za infrastrukturo z dne 5. 12. 2019, s katerim je bilo tožniku naloženo plačilo dajatve za odjavljeno vozilo.

9. Iz obrazložitve v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe je razvidno, da je toženka pri odločanju o tem, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, opravila kompleksno presojo materialnopravne in dejanske podlage za odločitev upravnega organa pri izdaji plačilnega naloga, v zvezi z izpodbijanjem katerega tožnik zaproša za dodelitev BPP. Toženka je torej v tem primeru opravila poglobljeno materialnopravno in dejansko analizo zadeve, v zvezi s katero tožnik uveljavlja dodelitev BPP (citirala je vse relevantne zakonske določbe, vključno z namenom zakonodajalca ob sprejemanju ZDajMV, ki izhaja iz predloga tega zakona, povzela dejansko stanje, ki izhaja iz plačilnega naloga in drugostopenjske odločbe, ugotavljala nesporna in sporna dejstva). S tem je po presoji sodišča presegla pooblastilo, dano v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, saj ni navedla nobenega razloga očitne nerazumnosti. Zato je njena odločitev, da je zadeva očitno nerazumna in da nima verjetnih izgledov za uspeh, zmotna.

10. Ker je bilo pri izdaji izpodbijani odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, je izpodbijana odločba nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom iste določbe zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek, v katerem bo moral upoštevati pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ter ponovno odločiti o tem, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, upoštevajoč tudi vse ostale, v ZBPP navedene pogoje.

11. Sodišče je odločilo brez oprave glavne obravnave, ne nejavni seji na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo treba tožbi ugoditi že iz zgoraj navedenih razlogov, v postopku pa ni sodelovala stranka z nasprotnim interesom.

1 Tako tudi: sodba Upravnega sodišča RS II U 138/2018 z dne 6. 6. 2018.