Jedro

Določba 125.a člena ZPP je namenjena temu, da se položaj stranke v primeru, ko je odrejeno zvočno snemanje naroka, v bistvenem izenači s položajem stranke, ki lahko na naroku ugovarja sodnikovi protokolaciji zapisnika. Tako lahko stranka predvsem ugovarja, da zapisnik ne odraža dejanskega dogajanja na glavni obravnavi. Ugovor v smislu zgoraj citiranega člena je tako omejen na pravilnost prepisa oziroma skladnost prepisa s posnetkom. Vendar pa se tožnik, kot to pravilno izpostavlja v pritožbi, o pravilnosti prepisa sploh ni mogel vsebinsko izreči, saj mu le-ta ni bil vročen. Posledično mu je bilo onemogočeno vložiti ugovor, kot ga predvideva omenjena določba ZPP. S takšnim postopanjem sodišča prve stopnje tožniku ni bila zagotovljena možnost vsebinske kontrole pravilnosti zapisa izvedenega odločilnega dokaza in s tem vpliv na rezultat dokaznega postopka. Pritožbeno sodišče tako soglaša s pritožbo, da je bilo s tem poseženo v tožnikovo pravico do izjave, zato je utemeljen ugovor procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 3. 2023 ter ugotovitev, da delovno razmerje ni prenehalo dne 10. 3. 2023 temveč je trajalo do odločitve sodišča prve stopnje. Zavrnilo je zahtevek za prijavo v socialna zavarovanja ter reparacijo za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, prav tako denarno povračilo v znesku 18.050,40 EUR ter povračilo stroškov postopka.

2. Tožnik se zoper sodbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče sodbo v bistvenem oprlo na izpoved priče A. A., dr. med., katere izpovedbo je posnelo. Prepis bi moral biti skladno s 4. odst. 125. člena ZPP vročen strankam, vendar tožniku ni bil vročen. S tem je bila tožniku onemogočena kontrola pravilnosti prepisa in vložitev ugovora zoper morebitne nepravilnosti. Pravica do pritožbe je bila izvotljena. Gre za bistveno kršitev postopka, zato je potrebno sodbo razveljaviti že iz tega razloga. Meni, da tožnikovo ravnanje glede na okoliščine ne predstavlja kršitve bolniškega staleža. Sodišče je svojo odločitev oprlo na navodila tožnikove osebne zdravnice. Tožnik z njenimi navodili ni bil seznanjen, kar je zaslišan potrdil, prav tako njegova žena. Zdravnica je sicer povedala, da je tožnika z navodili seznanila, vendar kontrolna vprašanja tega niso potrdila, izpoved je bila neprepričljiva in nekonsistentna. Tožnik je tudi s strani specialistov med zdravljenjem prejel navodila, ki so bila drugačna od teh, ki naj bi mu jih dala osebna zdravnica. Tožnik je bil prepričan, da lahko prične z obremenjevanjem rame in da so očitane, sporne aktivnosti dovoljene. Tožniku ni mogoče očitati zavestne kršitve bolniškega staleža. Že iz same narave navodil zdravnice izhaja, da se le ta nanašajo na epileptični napad in ne na zdravljenje poškodbe ramena, zaradi katerega tožnik ni bil deležen zdravljenja in tudi ni bil v bolniškem staležu. To pa v ničemer ni povezano z delovnim razmerjem, zato kršitev teh navodil za tožnika ne more imeti delovnopravnih posledic. Zmotna je tudi ugotovitev sodišča, da bi tožnik s svojim ravnanjem lahko škodoval svojemu zdravju. Njegovo ravnanje ni z ničemer vplivalo na potek ali podaljšanje zdravljenja, kar toženka niti ni prerekala in bi sodišče navedeno moralo šteti za nesporno. Ni podan odpovedni razlog in očitano ravnanje ne predstavlja hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Opravljen nadzor bolniškega staleža ni bil sorazmeren in zakonit, saj ni bila spoštovana njegova zasebnost. Osebni podatki so bili tako zbrani v nasprotju s 1. odst. 31. člena ZDD-1. Uporaba naprave za slikovno snemanje, ko detektiv tožnika ni zaznal, ni bila nujno potrebna. Ker je bil nadzor nezakonit, je nezakonita tudi odpoved, ki na njem temelji. Ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Ugotovljenih okoliščin sodišče ni pravilno ovrednotilo. Omejitve, na katere se sklicuje toženka, so življenjsko nesprejemljive z vidika 32. člena Ustave RS (svoboda gibanja). Tožnik je zadnje opozorilo prejel 15. 12. 2021. Toženka bi mu v skladu z načelom stopnjevitosti sankcij morala podati vsaj redno odpoved. Izredna odpoved je pretiran in nesorazmeren ukrep. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega dela sodbe tako, da se zahtevku v celoti ugodi, s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo nasprotuje navedbam v pritožbi ter predlaga njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu naslovno sodišče procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, ne ugotavlja. Utemeljeno pa se tožnik sklicuje na procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP iz razloga, ker mu prepis zvočnega posnetka zadnjega naroka, na katerem je bila zaslišana priča A. A., dr. med., ni bil vročen.

6. Skladno z določbo četrtega odstavka 125. a člena ZPP se prepis zvočnega posnetka izdela v petih dneh po njegovem nastanku. Stranka ima pravico do dostopa do posnetka in pravico, da v petih dneh po vročitvi prepisa posnetka ugovarja zoper morebitno nepravilnost prepisa. O ugovoru odloči predsednik senata brez naroka. Pisanja se vročajo po pošti, po varni elektronski poti, po delavcu sodišča, na sodišču ali na drug način, določen z zakonom (132. člen ZPP).

7. Pritožbeno sodišče je glede na pritožbene navedbe skladno s tretjim odstavkom 346. člena ZPP pozvalo sodišče prve stopnje, da glede uveljavljane kršitve opravi poizvedbe in poda poročilo. Iz prejetega poročila sodišča prve stopnje izhaja, da pooblaščencu tožeče stranke prepis zvočnega posnetka zadnjega naroka ni bil vročen. Kot izhaja iz obrazložitve sodbe, na kar utemeljeno opozarja pritožba, pa sodišče prve stopnje v bistvenem svoje dokazne zaključke opira prav na zaslišano pričo A. A., dr. med., ki je bila zaslišana na tem naroku.

8. Določba 125. a člena ZPP je namenjena temu, da se položaj stranke v primeru, ko je odrejeno zvočno snemanje naroka, v bistvenem izenači s položajem stranke, ki lahko na naroku ugovarja sodnikovi protokolaciji zapisnika. Tako lahko stranka predvsem ugovarja, da zapisnik ne odraža dejanskega dogajanja na glavni obravnavi. Ugovor v smislu zgoraj citiranega člena je tako omejen na pravilnost prepisa oziroma skladnost prepisa s posnetkom. Vendar pa se tožnik, kot to pravilno izpostavlja v pritožbi, o pravilnosti prepisa sploh ni mogel vsebinsko izreči, saj mu le-ta ni bil vročen. Posledično mu je bilo onemogočeno vložiti ugovor, kot ga predvideva omenjena določba ZPP. S takšnim postopanjem sodišča prve stopnje tožniku ni bila zagotovljena možnost vsebinske kontrole pravilnosti zapisa izvedenega odločilnega dokaza in s tem vpliv na rezultat dokaznega postopka. Pritožbeno sodišče tako soglaša s pritožbo, da je bilo s tem poseženo v tožnikovo pravico do izjave, zato je utemeljen ugovor procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Tožnik pa nenazadnje tudi svoje pritožbe v delu, v katerem izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, ni mogel opreti na prepis izpovedbe priče A. A., dr. med., kar bi eventualno lahko vplivalo na možnost oblikovanja njegovih pritožbenih argumentov ter posledično njegove možnosti za uspeh s pritožbo. Tožniku je bilo s tem onemogočeno učinkovito uresničiti pravico do pritožbe (25. člen Ustave RS).

10. Po tem, ko je pritožba posredovana pritožbenemu sodišču, omenjene procesne kršitve sodišče prve stopnje z naknadno vročitvijo ne more več odpraviti. Glede na njeno naravo, je ni mogoče sanirati niti na pritožbeni stopnji.

11. Prvostopenjske odločitve, z ozirom na navedeno, zaenkrat ni mogoče podpreti kot pravno pravilne. Pritožbene navedbe, ki utemeljeno grajajo kršitev pravice do izjave namreč narekujejo odločitev, kot izhaja iz izreka. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi tožnika skladno s prvim odstavkom 354. člena ZPP ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

12. Z ozirom, da razveljavitev izpodbijane sodbe narekuje že kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, se sodišče druge stopnje do pritožbene graje prvostopenjskega dokaznega vrednotenja ter posledičnih dejanskih in materialnopravnih zaključkov ne opredeljuje.

13. V okviru novega sojenja bo sodišče prve stopnje ugotovljeno procesno kršitev odpravilo tako, da bo strankam skladno z določbo 132. člena ZPP prepis zvočnega posnetka naroka z dne 15. 11. 2023 vročalo po pošti (delovno sodišče še ne zagotavlja vročanja po varni elektronski pošti, ker za ta način vročanja potrebni pogoji še niso izpolnjeni). Po ravnanju skladno z navedenim bo tožniku omogočilo, da skladno s četrtim odstavkom 125. a) člena ZPP v roku petih dni po vročitvi prepisa zvočnega posnetka zoper slednjega ugovarja. O morebitnem ugovoru tožnika zoper prepis zvočnega posnetka bo odločilo s sklepom po 298. členu ZPP, ki ga je kot sklep procesnega vodstva mogoče izpodbijati šele s pritožbo zoper končno odločbo. Ko bo na tak način tožniku zagotovilo pravico do izjave, pa naj ob skrbnem tehtanju v postopku na prvi stopnji izvedenih dokazov skladno z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP znova meritorno odloči o zahtevku ter svojo odločitev pri tem skrbno argumentira. Kršitev namreč lahko odpravi brez ponovne glavne obravnave, saj dokazovanja ni potrebno ponoviti ali dopolniti.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).