Jedro

Za zaključek, da je bila upravičencu brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno, zadostuje ugotovitev, da je šlo za lažno prikazovanje ali zamolčanje podatkov. Za odločitev v zadevi zato niso pravno relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na samo uporabo nepremičnin, ki so v njeni lasti ter njeno zatrjevano socialno stanje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Kopru ugotovilo, da je tožeča stranka neupravičeno prejela brezplačno pravno pomoč po odločbi opr. št. Bpp 152/2009 z dne 7. 4. 2009 in Bpp 353/2009 z dne 22. 7. 2009 (točka I. izreka). Tožeči stranki je naložilo vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči v višini 168,54 EUR in 137,70 EUR v roku 15 dni z zakonitimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega roka dalje do plačila (točka II. izreka).

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka navedla, da je bila tožeči stranki dne 7. 4. 2009 z odločbo Bpp št. 152/2009 odobrena izredna brezplačna pravna pomoč za zastopanje pred sodiščem I. stopnje, dne 22. 7. 2009 pa z odločbo Bpp 335/2009 brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na drugi stopnji.

Sodišče je na podlagi obvestila nasprotnih strank v zadevi P 70/2009 opravilo poizvedbe v zemljiški knjigi in ugotovilo, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči A.A. dne 13. 3. 2009 postal lastnik nepremičnine-posameznega dela stanovanja št. 7 v stavbi 49 k.o. …, dne 23. 10. 2009 pa posameznega dela stanovanja št. 6 v stavbi 49 iste k.o., dne 25. 8. 2010 pa še parc. št. 4245/1 k.o. …. Ugotovilo je, da ob vložitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč na obrazcu za Bpp ni označil, da je lastnik nepremičnin, naknadno pa tudi ni sporočil, kljub zavezi, da bo to storil, da je pridobil druge nepremičnine. Ker je sodišče v predmetni zadevi neupravičeno izplačalo nagrado in stroške odvetnika v višini 168,54 EUR in 137,70 EUR je na podlagi določb prvega odstavka 43. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in drugega odstavka 41. člena ZBPP odločilo, da mora upravičenec vrniti skupno izplačani znesek brezplačne pravne pomoči, ki je v skladu z drugim odstavkom 43. člena prihodek proračuna Republike Slovenije.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je 100 % invalid prve kategorije in da je v težkem finančnem položaju. Toženi stranki očita, da ji je z njenim postopanjem okrnila že tako slabo zdravstveno stanje, z ukinitvijo brezplačne pravne pomoči in zahtevo po njeni vrnitvi pa ji je, že tako težko finančno stanje, še poslabšala. V nadaljevanju tožbe pojasnjuje potek pravdnega postopka in krivice, ki so ji bile storjene ter okoliščine pridobitve spornih nepremičnin. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in ji s tem omogoči dostojno sojenje in zastopanje v njeni pravdi.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Med tožečo in toženo stranko ni sporno, da je bila tožeči stranki v zadevah Bpp 152/2009 in Bpp 353/2009 odobrena brezplačna pravna pomoč. V zadevi tudi ni sporno, da so bili v obeh primerih odvetniku, ki je bil tožeči stranki dodeljen priznani stroški in nagrada v višini 168,54 in 137,70 EUR.

Po določbi 41. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči mora upravičenec pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je bila le ta odobrena. Po določbi 43. člena ZBPP pa se za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov. V takem primeru je upravičenec dolžan neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen. O načinu in času vračila neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči odloči pristojni organ v odločbi, s katero ugotovi neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč.

Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožeča stranka, ob vložitvi prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, lastnik nepremičnine, kar pa je ob vložitvi prošnje zamolčala. Iz podatkov zemljiške knjige namreč izhaja, da je tožeča stranka dne 13. 3. 2009 postala lastnik nepremičnine – posameznega dela stanovanja št. 7 v stavbi št. 49 k.o. …, dne 23. 10. 2009 posameznega dela stanovanja št. 6 v stavbi št. 49 k.o. … ter dne 25. 8. 2010 parc. št. 4245/1 k.o. …. Tožeča stranka je prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložila dne 3. 4. 2009 in 17. 7. 2009, zadevi pa sta bili zaključeni 2. 3. 2010 in 2. 10. 2009. Glede na to, da tožeča stranka v skladu z določbo drugega in tretjega odstavka 41. člena ZBPP spremembe o okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na pravice do brezplačne pravne pomoči ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja ni sporočila pristojni službi Bpp, je strokovna služba za Bpp pravilno v skladu s prvim odstavkom 42. člena pričela postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči po uradni dolžnosti, po tem, ko je bila opozorjena, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo.

Glede na določbe 43. člena ZBPP so ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na način pridobitve spornih nepremičnin in njihovo rabo, neutemeljeni. Za zaključek, da je bila upravičencu brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno, zadostuje ugotovitev, da je šlo za lažno prikazovanje ali zamolčanje podatkov. Za odločitev v zadevi pa tudi niso pravno relevantni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na samo uporabo nepremičnin, ki so v lasti tožeče stranke ter njeno zatrjevano socialno stanje.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi določb prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).