Jedro

Izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije mora izkazati revident. V postopku razveljavitve in zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja revidenta ne moreta izkazati zelo hudih posledic, kot pogoja za dovoljenost revizije s sklicevanjem na morebitno odstranitev objekta. Revidenta pa tudi nista izkazala, da jima takšna posledica (odstranitev objekta) neposredno grozi.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeči stranki sami trpita svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika (revidenta) po odvetnici dne 26. 2. 2010 vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicujeta na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo revidentov zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostave Bežigrad, z dne 13. 8. 2008, v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 26. 3. 2009. Tožena stranka je s svojo odločbo zavrnila pritožbo revidentov zoper prvostopno odločbo, s katero je bilo revidentoma v obnovljenem postopku razveljavljeno enotno gradbeno dovoljenje za gradnjo večstanovanjske hiše na zemljišču parc. št. ... ter zavrnjen njun zahtevek za izdajo novega gradbenega dovoljenja. Že zgrajeni večstanovanjski objekt se namreč nahaja v morfološki enoti .., kjer je v skladu z 2. točko 8. člena Odloka o PUP ..., stanovanjsko območje, ki je pozidano z enodružinskimi stanovanjskimi hišami.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravno sodni praksi Vrhovega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni standard, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi bila njihova presoja možna, pa mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

6. V obravnavanem primeru revidenta zelo hudih posledic zase nista izkazala s pavšalno navedbo, da ima odločba prvostopenjskega organa zanju oziroma za lastnike stanovanj v že zgrajeni večstanovanjski hiši katastrofalne posledice, ker hiša nima gradbenega in uporabnega dovoljenja, ter lahko zato pride do njene odstranitve. V postopku razveljavitve in zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja revidenta ne moreta izkazati zelo hudih posledic s sklicevanjem na morebitno odstranitev objekta. Revidenta pa tudi nista izkazala, da jima takšna posledica (odstranitev objekta) neposredno grozi.

7. Ker revidenta nista izkazala zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

8. Ker revidenta z revizijo nista uspela, sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (165. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.