Četrti odstavek 57. člena ZP-1 ureja položaj, ko storilec na kraju prekrška ni prisoten, zato mu prekrškovni organ plačilni nalog vroči po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, hkrati s plačilnim nalogom pa mu vroči tudi kratek opis dejanskega stanja z navedbo dokazov, če ta ni že naveden v plačilnem nalogu. Kratek opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov je tako določen kot obvezna sestavina oziroma priloga plačilnega naloga.
V procesni situaciji, ko storilec na poziv prekrškovnega organa slednjemu z namenom razbremenitve odgovornosti po 8. členu ZPrCP predloži dokaze, s katerimi se lahko razbremeni odgovornosti za prekršek, se po presoji Vrhovnega sodišča vzpostavi dolžnost prekrškovnega organa, da se na predložene dokaze odzove in se do njih vsebinsko opredeli. V nasprotnem primeru je namreč izvotljena storilčeva pravica do izjave iz 29. člena Ustave RS, katere izvirna vrednost je med drugim v tem, da stranki omogoča seznanitev z razlogi za sprejeto odločitev oziroma da stranka, ki v postopku ni bila uspešna, lahko spozna, kakšni so bili razlogi za odločitev, ki zadevajo njen pravni položaj.
Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani pravnomočni plačilni nalog razveljavi ter zadeva vrne prekrškovnemu organu v novo odločanje.
1.Prekrškovni organ Specializirana enota za nadzor prometa je A. A., odgovorni osebi pravne osebe B. d.o.o., izdal plačilni nalog št. 5030106305337 z dne 21. 10. 2025 zaradi storitve prekrška po 4. točki osmega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP), ugotovljenega na podlagi merilnika hitrosti ter mu izrekel globo v višini 250,00 EUR in tri kazenske točke. Storilec zoper plačilni nalog ni vložil zahteve za sodno varstvo v zakonsko predpisanem roku, je pa dne 24. 12. 2025 po zagovorniku pri prekrškovnemu organu vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje ter hkrati zahtevo za sodno varstvo. Prekrškovni organ je sklepom z dne 1. 6. 2026 predlog za vrnitev v prejšnje stanje kot neutemeljen zavrnil ter odločil, da se zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog št. 5030106305337 izdan dne 21. 10. 2025 kot prepozna zavrže.
2.Vrhovna državna tožilka spec. Mateja Jadrič Zajec je zoper pravnomočni plačilni nalog vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v zvezi s prvim in drugim odstavkom 8. člena ZPrCP. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj zahtevi ugodi, plačilni nalog razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prekrškovnemu organu.
3.Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti storilcu poslalo v odgovor, pri čemer storilec pošiljke kljub dvakratnemu poskusu vročanja ni dvignil.
4.V obravnavani zadevi je prekrškovni organ pred izdajo navedenega plačilnega naloga na družbo B. d.o.o. naslovil obvestilo o ugotovljeni kršitvi s pozivom, naj družba sporoči voznika, ki je z osebnim vozilom registrskih oznak ... upravljal na dan storitve obravnavanega prekrška, kar je C. C., zaposlena v družbi B. d.o.o., tudi storila. Prekrškovnemu organu je sporočila, da je v času storitve prekrška navedeno vozilo upravljala D. D., stanujoča ..., Italija ter kot dokaz predložila najemno pogodbo, sklenjeno med navedeno družbo in D. D. kot najemnico vozila, s katerim je bil prekršek storjen. Na ponovni poziv prekrškovnega organa je družba B. d.o.o. posredovala tudi kopijo vozniškega dovoljenja D. D. Prekrškovni organ je zatem zoper odgovorno osebo pravne osebe B. d.o.o., A. A., izdal plačilni nalog. V opisu dejanskega stanja je navedel, da "se navedbe v odgovoru ne ujemajo z dejanskim stanjem".
5.Vložnica zatrjuje bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ki je podana, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba nima razlogov oziroma so razlogi nerazumljivi. Vložnica graja razloge plačilnega naloga v delu, kjer je navedeno, da se razbremenilni dokazi, ki jih je predložila pravna oseba, ne ujemajo z dejanskim stanjem. Vložnica trdi, da so razlogi tega dela plačilnega naloga nezadostni oziroma nerazumljivi, saj je družba B. d.o.o. pojasnila, da je v času storitve prekrška vozilo upravljala D. D. in z namenom razbremenitve domnevne odgovornosti po 8. členu ZprCP v ta namen predložila tudi kopijo njenega vozniškega dovoljenja, česar prekrškovni organ ni upošteval in plačilni nalog kljub temu izdal A. A.
6.Za presojo zatrjevane kršitve je relevantna določba 57. člena ZP-1, ki določa izdajo plačilnega naloga. Četrti odstavek 57. člena ZP-1 ureja položaj, ko storilec na kraju prekrška ni prisoten, zato mu prekrškovni organ plačilni nalog vroči po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, hkrati s plačilnim nalogom pa mu vroči tudi kratek opis dejanskega stanja z navedbo dokazov, če ta ni že naveden v plačilnem nalogu. Kratek opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov je tako določen kot obvezna sestavina oziroma priloga plačilnega naloga.
7.Po presoji Vrhovnega sodišča vložnica utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, saj je prekrškovni organ v konkretnem primeru storilčeve razbremenilne dokaze zavrnil zgolj s pavšalno utemeljitvijo, da se navedbe v storilčevem odgovoru ne ujemajo z dejanskim stanjem. Storilec tako ni dobil vsebinskega odgovora zakaj s predloženimi dokazi ni uspel izpodbiti domneve iz prvega in drugega odstavka 8. člena ZPrCP. V takšni procesni situaciji, ko storilec na poziv prekrškovnega organa slednjemu z namenom razbremenitve odgovornosti po 8. členu ZPrCP predloži dokaze, s katerimi se lahko razbremeni odgovornosti za prekršek, se po presoji Vrhovnega sodišča vzpostavi dolžnost prekrškovnega organa, da se na predložene dokaze odzove in se do njih vsebinsko opredeli. V nasprotnem primeru je namreč izvotljena storilčeva pravica do izjave iz 29. člena Ustave RS, katere izvirna vrednost je med drugim v tem, da stranki omogoča seznanitev z razlogi za sprejeto odločitev oziroma da stranka, ki v postopku ni bila uspešna, lahko spozna, kakšni so bili razlogi za odločitev, ki zadevajo njen pravni položaj.
8.V obravnavani zadevi je prekrškovni organ družbo B. d.o.o. najprej pozval, naj sporoči voznika, ki je z navedenim vozilom upravljal na dan storitve obravnavanega prekrška, zatem pa po prejemu njene izjave še, naj jo dopolni s podatki o vozniškem dovoljenju voznice, ki naj bi z vozilom upravljala na dan storitve prekrška. Prekrškovni organ, ki je očitno podvomil v verodostojnost predloženih dokazov, bi moral v plačilnem nalogu oziroma v okviru kratkega opisa dejanskega stanja prekrška in navedbe dokazov, ki je priloga plačilnega naloga, navesti vsaj takšno dejstveno podlago, iz katere bi bilo mogoče z logičnim sklepanjem ugotoviti, da je odgovorna oseba pravne osebe odgovorna za obravnavan prekršek. Vendar takšne navedbe v plačilnem nalogu oziroma v prilogi ni, saj iz obrazložitve izhaja le, da se navedbe v odgovoru ne ujemajo z dejanskim stanjem. Takšna obrazložitev odgovorni osebi pravne osebe ne ponujajo uvida v razloge, ki so narekovali izdajo plačilnega naloga, saj v njej ni pojasnjeno, zakaj se predloženi dokazi ne ujemajo z dejanskim stanjem in zakaj - kljub temu, da naj bi z vozilom v času storitve prekrška upravljala tretja oseba - za prekršek odgovarja odgovorna oseba pravne osebe, ki je lastnik vozila. Zaradi navedenega je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 57. člena ZP-1, ki narekuje razveljavitev izpodbijanega plačilnega naloga in vrnitev zadeve v novo odločanje prekrškovnemu organu.
9.Vrhovno sodišče je po ugotovitvi, da je podana kršitev iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 57. člena ZP-1, zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijani pravnomočni plačilni nalog razveljavilo ter zadevo vrnilo prekrškovnemu organu v novo odločanje (prvi odstavek 426. člena Zakona o kazenskem postopku v zvezi s 171. člen ZP-1). Prekrškovni organ se bo moral v novem postopku v primeru izdaje plačilnega naloga odgovorni osebi pravne osebe obrazloženo odzvati na dokaze, ki jih je predložila pravna oseba B. d.o.o., ter pojasniti, zakaj domneva iz 8. člena ZPrCP z njimi ni ovržena.