Jedro

V določenem delu drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre pri utemeljitvi dodatnega zahtevka za drug pravni institut (clausula rebus sic stantibus zoper plačilo po pogodbi) in drugo dejansko stanje. Vendar ne gre za povsem drugo dejansko stanje, da spremenjeni zahtevek ne bi imel nobene prave zveze s prvotnim zahtevkom.2 Še vedno ima pravo zvezo s prvotnim zahtevkom.

Izvajanje dokaznega postopka se niti še ni začelo oziroma je v začetni fazi. Sodišče ga bo začelo hkrati glede obeh zahtevkov. Za spremenjeni zahtevek je tožeča stranka podala trditve in predlagala dokaze z vpogledom v listine in za "zaslišanje že predlaganih prič". Glede na slednje tožeča stranka utemeljeno navaja, da je bila večina dokaznega gradiva za odločitev o tem zahtevku že predložena.

Tožena stranka je odgovorila na predlagano spremembo tožbe v pripravljalni vlogi z dne 10. 4. 2024, nanjo je odgovorila tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 23. 4. 2024, nakar je tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 18. 10. 2024 zgolj še nasprotovala spremembi tožbe in se sklicevala na dosedanje navedbe. Torej obsežnega dodatnega izjavljanja in puščanja časa za pripravo na obravnavanje po spremenjeni tožbi, vsaj glede na do sedaj zbrano procesno gradivo, ni za pričakovati.

Tehtanje razlogov za in proti spremembi tožbe v tem primeru pokaže, da je več razlogov za spremembo, čeprav to terja dodatno delo sodišča.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se spremeni izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da se izrek glasi:

"Dopusti se sprememba tožbe z dne 12. 3. 2024 z uveljavljanjem dodatnega zahtevka poleg obstoječega: Pogodba o nabavi in integraciji programske opreme za nabavno poslovanje št. 2019-004-6690 z dne 6. 9. 2019 se razveže v delu, ki se nanaša na module: register javnih naročil, program za posredovanje potreb v presojo odobritve in mapa delovne opreme."

II.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje z v uvodu navedenim sklepom ni dopustilo spremembe tožbe z dne 12. 3. 2024 z uveljavljanjem dodatnega zahtevka poleg obstoječega. Ugotovilo je, da je bila predmet pogodbe izvedba več modulov. Nekatere je tožeča stranka izvedla, ostale ne, ker je tožena stranka za slednje odstopila od prvotnega obsega naročila v dopolnitvi protokola z dne 12. 5. 2020, zaradi česar je bila pogodba v tem delu razvezana. Stranki sta se dogovorili, da se dinamika uvedbe in terminski plan za drugi del oziroma preostale module (javna naročila, program za posredovanje potreb v presojo, odobritve ter mapa delovne opreme) dogovori po 1. 7. 2020. Do dogovora ni prišlo. Slednji moduli so zajeti v spremembi tožbe z dne 12. 3. 2024 in v delu, kjer so bili dogovorjeni, tožeča stranka zahteva razvezo pogodbe z dne 6. 9. 2019. Pri utemeljitvi dodatnega zahtevka gre za drug pravni institut in drugo dejansko stanje od doslej zatrjevanega, ki se opira na protokol in njegovo dopolnitev, kar pomeni, da bi se odločitev o tožbenem zahtevku zavlekla, če bi sodišče dovolilo spremembo tožbe. Opravilo je že pripravljalni narok, prav tako sta se stranki že izjavili o navedbah nasprotne stranke. Sprememba tožbe bi podaljšala reševanje spora, saj bi bilo potrebno toženi stranki pustiti čas, da se pripravi na obravnavanje po spremenjeni tožbi in odločiti še o njenem podrednem, za primer dopustitve spremembe tožbe, postavljenem eventualnem nasprotnem tožbenem zahtevku za plačilo denarnega zahtevka na podlagi petega odstavka 112. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) kot odziv na zahtevek za razvezo pogodbe v pripravljalni vlogi z dne 10. 4. 2024. To bi znatno zapletlo in obremenilo dokazni postopek, ne bi pa imelo vsebinskega doprinosa k odločanju o prvotni tožbi zaradi učinka šele s pravnomočnostjo sodbe. Takšno postopanje ni v skladu z načelom smotrnosti in ekonomičnosti postopka, ki je odločilen kriterij pri odločanju ali dovoliti spremembo tožbe ali ne.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je sprememba tožbe smotrna za dokončno ureditev razmerij med strankama. Glede na vodenje postopka je očitno odločitev o obstoječem zahtevku odvisna od rešitve dodatnega zahtevka. Glede na navedbe strank je jasno, da obstaja spor o tem vprašanju in bi rešitev pomenila dokončno ureditev razmerij med strankama. Predlagana sprememba tožbe ne bi bistveno podaljšala reševanja spora, obenem bi pripomogla k dokončni razrešitvi vseh spornih vprašanj med strankama, kar je glede na ustaljeno sodno prakso bolj ekonomično kot vlaganje nove tožbe. Sprememba tožbe temelji na isti dejanski podlagi, zato je bila večina dokaznega gradiva za odločitev o zahtevku že predložena. Poleg tega so imele stranke že možnost izjasniti se glede tega ali zahtevajo izpolnitev pogodbe v celoti. Sodišče v veliki meri že razpolaga s procesnim gradivom, ki mu omogoča odločitev o dodatno postavljenem zahtevku. Kolikor sodišče ne bo dopustilo predlagane spremembe, bodo stranke primorane vložiti novo tožbo in ponavljati navedbe ter dokazno gradivo iz tega postopka. S tem bi se povzročili ne le novi pravdni stroški, temveč bi zavleklo odločitev o dokončni ureditvi vseh odprtih razmerij med strankama. Na drugi strani se glede na predlog za spremembo tožbe postopek ne bi preveč obremenil. S spremembo tožbe bi tožeča stranka dosegla dokončno rešitev zadeve, to je medsebojnih razmerij iz pogodbe, kar je bistven namen instituta spremembe tožbe.

3.Tožena stranka v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi navaja, da gre za pogodbo, sklenjeno v postopku javnega naročanja. Z ugoditvijo dodatnemu zahtevku tožeče stranke bi se spremenila vsebina pogodbe, kar bi predstavljalo obid pravil javnega naročanja. Na pripravljalnem naroku postavljena vprašanja bodo relevantna z vidika presoje prvotnega zahtevka, kar ne pomeni, da pokriva odločanje o dodatno postavljenem zahtevku. Tožena stranka ne grozi, temveč je postavila eventualni nasprotni tožbeni zahtevek.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Neutemeljen je sicer uvodni očitek, da prihaja sodišče samo sebi v nasprotje, ko na eni strani na naroku od tožene stranke zahteva pojasnilo ali še vztraja pri izpolnitvi celotne pogodbe, na drugi strani pa v sklepu navaja, da odločitev o dodatno postavljenem zahtevku ni relevantna za odločitev v konkretni zadevi. Očitek uveljavljane bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je podan, če ima sodba (tu: sklep) pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. V tem primeru tožeča stranka očita sodišču prve stopnje nasprotje med programom vodenja postopka na pripravljalnem naroku in razlogi izpodbijanega sklepa. To ni utemeljen pritožbeni očitek, kajti v skladu s četrtim odstavkom 279.č člena ZPP predsednik senata ni vezan na program vodenja postopka in ga lahko tekom postopka spremeni ali dopolni.

6.Utemeljene pa so pritožbene navedbe glede vsebinskih pogojev za dopustitev predlagane spremembe tožbe po prvem odstavku 185. člena ZPP. Slednji institut je izraz načela ekonomičnosti postopka. Ta zahteva, da se, kadar je mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna rešitev spora. To je v skladu z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu, saj bo moral v nasprotnem primeru tožnik vložiti novo tožbo, v novem postopku pa bo treba začeti vse od začetka. Zato je prav, da sodišče dovoli spremembo, če je s tem mogoče izogniti novi tožbi, tudi če tožnik na podlagi zbranega procesnega gradiva uveljavlja spremenjen tožbeni predlog.¹ Bistven je vidik strank.

7.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožeča stranka uveljavlja s tožbo plačilo denarnega zneska na podlagi pogodbe o nabavi in integraciji opreme za nabavno poslovanje z dne 6. 9. 2019, katere priloga je protokol izvajanja projekta, ki je bil dopolnjen 12. 5. 2020. Tožeča stranka je izvedla več (pet) posameznih modulov, nekaterih (treh) ne, ker naj bi tožena stranka za te module odstopila od prvotnega obsega naročila. S predlagano spremembo tožbe tožeča stranka uveljavlja razvezo pogodbe ravno v delu, v katerem naj bi tožena stranka odstopila od prvotnega obsega naročila in ni prišlo do dogovora glede izvedbe preostalih modulov (prva točka obrazložitve sklepa). Po pritožbenih navedbah naj bi šlo za zahtevek glede na spremenjene okoliščine. Tudi iz predlagane spremembe tožbe naj bi bila podlaga za odločanje 112. člen OZ (listna št. 114 spisa), torej institut clausula rebus sic stantibus. V določenem delu drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre pri utemeljitvi dodatnega zahtevka za drug pravni institut (clausula rebus sic stantibus zoper plačilo po pogodbi) in drugo dejansko stanje (deveta točka obrazložitve sklepa). Vendar ne gre za povsem drugo dejansko stanje, da spremenjeni zahtevek ne bi imel nobene prave zveze s prvotnim zahtevkom.² Še vedno ima pravo zvezo s prvotnim zahtevkom.

8.Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je za obravnavo doslej postavljenega zahtevka že opravilo pripravljalni narok (deveta točka obrazložitve sklepa). To ni sporno, pomeni pa, da se izvajanje dokaznega postopka niti še ni začelo oziroma je v začetni fazi.³ Sodišče ga bo začelo hkrati glede obeh zahtevkov. Za spremenjeni zahtevek je tožeča stranka podala trditve in predlagala dokaze z vpogledom v listine in za "zaslišanje že predlaganih prič" (listna št. 177 spisa). Glede na slednje tožeča stranka utemeljeno navaja, da je bila večina dokaznega gradiva za odločitev o tem zahtevku že predložena.

9.Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da sta se stranki že izjavili o navedbah nasprotne stranke (deveta točka obrazložitve sklepa), kar ni sporno. Tožena stranka je odgovorila na predlagano spremembo tožbe v pripravljalni vlogi z dne 10. 4. 2024, nanjo je odgovorila tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 23. 4. 2024, nakar je tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 18. 10. 2024 zgolj še nasprotovala spremembi tožbe in se sklicevala na dosedanje navedbe (listna št. 155 spisa). Torej obsežnega dodatnega izjavljanja in puščanja časa za pripravo na obravnavanje po spremenjeni tožbi, vsaj glede na do sedaj zbrano procesno gradivo, ni za pričakovati.

10.Tožena stranka je res vložila eventualni nasprotni tožbeni zahtevek za plačilo denarnega zneska na podlagi petega odstavka 112. člena OZ kot odziv na zahtevek za razvezo pogodbe v pripravljalni vlogi z dne 10. 4. 2024, kar je prav tako ugotovilo sodišče prve stopnje (deveta točka obrazložitve sklepa) in ni sporno. Vendar je tega postavila za primer, če bi sodišče dopustilo spremembo tožbe in bi tožeča stranka uspela z dodatnim tožbenim zahtevkom ter bi bila pogodba razvezana v delu, kjer ni bila realizirana (listna št. 130 spisa). Ali bo sodišče prve stopnje ugodilo razširjenemu tožbenemu zahtevku, zaradi česar bi moralo odločati še o eventualni nasprotni tožbi, ni mogoče prejudicirati. Če mu ne bo ugodilo, ponovno brez prejudiciranja, tedaj sploh ne bo odločalo o eventualni nasprotni tožbi. Ne more pa biti teoretična možnost odločanja o eventualni nasprotni tožbi razlog za nedopustitev utemeljeno predlagane spremembe tožbe.

11.Tehtanje razlogov za in proti spremembi tožbe v tem primeru pokaže, da je več razlogov za spremembo, čeprav to terja dodatno delo sodišča. S tem bo dokončno uredilo razmerja med strankama, tožeča stranka pa ne bo rabila vlagati nove tožbe in ponavljati v pretežnem delu istih trditev in dokazov. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep tako, da je dopustilo predlagano spremembo tožbe (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

12.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo, ker še ni znan končni uspeh strank (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------------------------

1D. Wedam Lukić, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, GV založba, Ljubljana, stran 205.

2D. Wedam Lukić, že navedeno delo, sklep VSL I Cp 5458/2023.

3Sklepa VSK I Cp 69/2022, VSL I Cp 458/2023.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 185, 185/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.