Jedro

Izrek sodbe obsega odločbo, s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom, ki se nanašajo na glavno stvar ali stranske terjatve, ali jih je zavrnilo, in odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota, ne vsebuje pa odločitve o procesnih vprašanjih, kot je vprašanje utemeljenosti ugovora o litispendenci.

Neprecizna uporaba izrazov odstop od pogodbe in odpoved pogodbe ne vpliva na utemeljenost zahtevka za izpraznitev poslovnih prostorov, ki je v obravnavanem primeru bistven. Prvostopenjsko sodišče je sodilo v mejah postavljenega zahtevka, pri tem je pravilno uporabilo materialno pravo, ki ga pozna po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Toženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče v celoti pustilo v veljavi nalog za izpraznitev poslovnih prostorov Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 7.1.2008, opr. št. I R 84/2007, in tožencu naložilo plačilo nadaljnjih stroškov postopka.

Proti sodbi se pravočasno iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov, naštetih v 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), pritožuje toženec in predlaga, da se sodba spremeni tako, da se izpraznitveni nalog razveljavi, oziroma se sodba razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Meni, da je sodišče prve stopnje o njegovem ugovoru litispendence odločilo v nasprotju z določbo 288. čl. ZPP, ker ni v izreku sodne odločbe (s sklepom) ugotovilo neutemeljenosti ugovora, ampak je svojo odločitev pojasnilo zgolj v obrazložitvi sodbe. Poleg tega je odločitev, da litispendenca ne obstoji napačna. Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. P 2027/2007 že teče pravda, o zahtevi toženca, da tožnik izpolni Pogodbo o najemu poslovnih prostorov z dne 1.7.2007, ki je pravna podlaga obravnavanega zahtevka. Ker imata oba zahtevka enako pravno in dejansko podlago in sta medsebojno izključujoča, je ugovor litispendence utemeljen. Nadalje navaja, da je sodišče nepravilno sodilo mimo postavljenega zahtevka z obrazložitvijo, da ne sme soditi mimo postavljene trditvene podlage. Čeprav trditvena podlaga ustreza drugačnemu zahtevku, ni sodišče tisto, ki zaradi nepreciznosti stranke izlušči zahtevek, ki mu iz trditvene podlage lahko ugodi, ampak mora zahtevek, ki ima neustrezno trditveno podlago, zavrniti. Prvostopenjsko sodišče bi moralo najprej odločiti o odpovedi najemne pogodbe na podlagi 24. in 26. čl. ZPSPP. Pritožnik meni, da pomen dne 2.7.2007 plačanega zneska v višini 3.600,00 EUR, ni pravilno ugotovljen. Ni šlo za poplačilo dolgov V. P. kot izpolnitev pogoja za sklenitev najemne pogodbe, ampak je bila z izplačanim zneskom plačana dogovorjena varščina, najemnina za mesec julij in bodoči stroški. Tožena stranka ni posestnica poslovnih prostorov, ki naj jih izprazni, ampak jih nesporno zaseda T. P., s katero je tožnik 9.8.2007 sklenil najemno pogodbo. Sodno odpoved pogodbe je tožnik zahteval še preden je izpolnil prevzete pogodbene obveznosti, da ji v posest izroči poslovne prostore formalno z izročitvijo ključev in primopredajnim zapisnikom ali kako drugače. Pritožba ni utemeljena.

ZPP v 2. odst. v zvezi s 1. odst. 288. čl. določa, da se sklep sodišča o ugovoru stranke, da o istem zahtevku že teče pravda, vzame v odločbo o glavni stvari, če ugovoru, ki ga je obravnavalo skupaj z glavno stvarjo, ne ugodi. Sodišče o tem ne odloči v izreku sodbe, kot zmotno meni pritožnik. Izrek sodbe namreč obsega odločbo, s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom, ki se nanašajo na glavno stvar ali stranske terjatve, ali jih je zavrnilo, in odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota (3. odst. 324. čl. ZPP), ne vsebuje pa odločitve o procesnih vprašanjih, kot je vprašanje utemeljenosti ugovora o litispendenci. Ta odločitev po svoji vsebini pomeni le razlog, zaradi katerega sodišče šteje, da je pooblaščeno za meritorno odločanje o tožbenem zahtevku. Sklep o neutemeljenosti ugovora se vzame v odločbo o glavni stvari in zoper njega ni posebne pritožbe. Zato niti ni potrebna zavrnitev ugovora litispendence v izreku sodne odločbe s posebnim sklepom v kombinaciji s sodbo (primerjaj Lojze Ude (et al.): Pravdni postopek: zakon s komentarjem, Uradni list, Ljubljana: 2006, str. 615). Prvostopenjsko sodišče je zavrnitev ugovora pojasnilo v obrazložitvi sodbe (odločbe o glavni stvari). Tudi v kolikor bi šteli, da 288. čl. ZPP določa obveznost sodišča, da o obravnavanem procesnem ugovoru mora odločiti s posebnim sklepom, ki je del odločbe o glavni stvari, kršitev tega pravila postopka v obravnavanem primeru ne bi vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe in zato ni bistvena (1. odst. 339. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj zahtevka v obravnavani zadevi in v pravdi opr. št. P 2027/2007 Okrajnega sodišča v Ljubljani nista medsebojno izključujoča in je toženčev ugovor litispendence zato neutemeljen, z razlogi zavrnitve ugovora pa se strinja tudi pritožbeno sodišče. Pritožba je zato v delu, ki se nanaša na obliko in vsebino odločitve o ugovoru litispendence, neutemeljena.

Sodišče v pravdnem postopku odloča v mejah postavljenih zahtevkov (1. odst. 2. čl. ZPP). Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva izkazujejo (1. odst. 7. čl. ZPP). Pravno načelo iuria novit curia določa, da sodišče pozna pravo, zato ga strankam ni potrebno dokazovati, poleg tega pa ni vezano na pravno kvalifikacijo in pravne trditve strank. Tožnik je zahteval sodno odpoved najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov, zahtevek pa utemeljeval s toženčevim neplačevanjem najemnin in dogovorjene varščine. Neplačevanje najemnine je razlog za odstop od najemne pogodbe, določen v 6. čl. pogodbe o najemu poslovnih prostorov z dne 1.7.2007 sklenjene med pravdnima strankama, in v 28. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. l. SRS, št. 18/1974 s spremembami, v nadaljevanju ZPSPP). Kot je pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, neprecizna uporaba izrazov odstop od pogodbe in odpoved pogodbe ne vpliva na utemeljenost zahtevka za izpraznitev poslovnih prostorov, ki je v obravnavanem primeru bistven. Prvostopenjsko sodišče je sodilo v mejah postavljenega zahtevka, pri tem je pravilno uporabilo materialno pravo, ki ga pozna po uradni dolžnosti, zato pritožba v tem delu ni utemeljena.

Pritožbene navedbe, da ostaja sporno, kaj pomeni dne 2.7.2007 plačani znesek v višini 3.600,00 EUR so neutemeljene in ne omajejo prepričljivega dokaznega sklepa sodišča prve stopnje, da omenjeni znesek ne predstavlja plačila najemnine za julij 2007, varščine in bodoče stroške. Nadaljnja pritožbena izvajanja, da je tožnik odpovedal pogodbo, še preden jo je izpolnil, so v nasprotju s podatki spisa. Med pravdnima strankama namreč ni bilo sporno, da je toženec v mesecu juliju 2007 v najetih prostorih posloval. Na podlagi tega dejstva in ugotovitve, da je bil račun za najemnino za mesec julij 2007 pravilno izstavljen, toženec pa ga do konca glavne obravnave ni poravnal, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da sta odstop od pogodbe in zahtevek za izpraznitev poslovnih prostorov utemeljena.

Ker v pritožbi uveljavljeni in uradoma upoštevani pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. čl. ZPP).

Ker je toženec s pritožbo propadel sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 165. čl. v zvezi s 154. čl. ZPP).