Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodna praksa glede priznavanja stroškov predpravdnega odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici ni enotna.

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prevladujoče sodne prakse, da je stranka upravičena do povračila stroškov izvensodnega zahtevka, če je ta obrazložen in se nanaša na postopek za določitev odškodnine ali priznanje drugega zahtevka pri zavarovalnicah. Skladno s prvim odstavkom 151. člena ZPP so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je na zavarovalnico naslovljen predpravdni zahtevek strošek, ki je v zvezi s pravdnim postopkom in potreben za pravdo (155. člen ZPP). Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je potreben le strošek obveznega predhodnega postopka, ki predstavlja nujni formalni predpogoj za začetek postopka. Zakon tega ne določa. Tudi strošek poskusa mirne rešitve spora z eno od oblik mirnega reševanja spora, med katere je šteti tudi uveljavljanje predpravdnega odškodninskega zahtevka (v izogib nepotrebnemu sporu pred sodiščem), je strošek, ki nastane v zvezi s postopkom.

Drugi odstavek 12. člena OT določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženo z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v RS. To pomeni, da je treba pri omenjenih storitvah, ki sta bili opravljeni pred 6. 4. 2019 (ko je prišlo do spremembe vrednosti odvetniške tarife z 0,459 na 0,60 EUR), upoštevati kot odmerno osnovo za storitev 500 točk ob vrednosti spornega zahtevka v prvem odškodninskem zahtevku pred pravdo (14.000 EUR), in 800 točk ob vrednosti zahtevka v drugem odškodninskem zahtevku pred pravdo (32.000 EUR).

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki, nadomesti z zneskom 6.630,14 EUR.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema tega sklepa povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 227,46 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo toženki, da v roku 15 dni povrne tožnici 5.777,15 EUR pravdnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti (I. točka izreka), na transakcijski račun okrožnega sodišča pa nakaže znesek 3.251,49 EUR (II. točka izreka).

2.Zoper I. točko izreka sklepa vlaga pritožbo tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Višjemu sodišču predlaga, da se sklep spremeni tako, da se ji poleg že prisojenega zneska pravdnih stroškov priznajo še stroški v višini 852,99 EUR. Sodišče prve stopnje neutemeljeno ni priznalo priglašenih predpravdnih stroškov. Predpravdni stroški so bili potrebni za pravdo. Pravdni postopek za uveljavitev denarne terjatve je potreben le, če bi bila terjatev sporna. Tožnica je zato najprej pred pravdo vložila odškodninski zahtevek ter ga glede na dodatno dolgotrajno zdravljenje in zaplete z obrazloženo vlogo razširila. Za postavitev predpravdnega zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo je potrebovala strokovno pomoč. Prvi predpravdni zahtevek je vložila 30. 11. 2015 za plačilo odškodnine v višini 14.000 EUR. Ker se je zdravljenje poškodbe nadaljevalo in bilo dolgotrajno s prisotnimi zapleti, je 13. 8. 2016 preko pooblaščenke poslala obrazloženo dopolnitev odškodninskega zahtevka za dodatno škodo, v katerem je postavila nov specificiran zahtevek v skupni višini 32.000 EUR. Toženka prostovoljno ni plačala nobene odškodnine iz naslova nepremoženjske škode, šele po prejemu tožbe je plačala del odškodnine v višini 12.550 EUR, višje sodišče pa je s pravnomočno sodbo tožnici priznalo kot pravično odškodnino 71.000 EUR. Večinska sodna praksa strošek uveljavljanja odškodninskega zahtevka pred pravdo šteje za potreben strošek. Predpravdni odškodninski zahtevki, uveljavljeni pri zavarovalnici, katerih namen je doseči prostovoljno izpolnitev dolžnika so izdatki, ki nastanejo zaradi postopka.

3.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je v posledici delnega uspeha tožnice (88,75 %), naložilo toženki povrnitev tožničinih pravdnih stroškov v znesku 5.777,15 EUR. Nagrade za predpravdna zahtevka ji ni priznalo, ker je menilo, da to ni bil potreben strošek, ker ni predstavljal formalnega predpogoja za začetek postopka. Pritožba utemeljeno očita zmotnost takšnega stališča.

6.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodna praksa glede priznavanja stroškov predpravdnega odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici ni enotna. Zadeve, v katerih stroški izvensodnega zahtevka oziroma predpravdnega postopka niso bili priznani in so javno dostopne, so sklepi VDSS Pdp 537/2018, I Cpg 448/2021 in I Cpg 12/2023. Nosilno stališče teh zadev je - enako kot v izpodbijanem sklepu - da se stroški predpravdnega uveljavljanja odškodninskega zahtevka priznajo le, če je vložitev takega predpravdnega zahtevka procesna predpostavka za dopustnost tožbe. Zadeve, v katerih so bili ti stroški priznani, pa so na primer odločbe VSL II Cp 2582/2013, III Cp 2419/2015, I Cpg 257/2021, II Cp 558/2019, II Cp 1348/2019 II Cp 1989/2022 in še mnogo drugih.

7.Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prevladujoče sodne prakse, da je stranka upravičena do povračila stroškov izvensodnega zahtevka, če je ta obrazložen in se nanaša na postopek za določitev odškodnine ali priznanje drugega zahtevka pri zavarovalnicah. Skladno s prvim odstavkom 151. člena ZPP1 so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je na zavarovalnico naslovljen predpravdni zahtevek strošek, ki je v zvezi s pravdnim postopkom in potreben za pravdo (155. člen ZPP). Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je potreben le strošek obveznega predhodnega postopka, ki predstavlja nujni formalni predpogoj za začetek postopka. Zakon tega ne določa. Tudi strošek poskusa mirne rešitve spora z eno od oblik mirnega reševanja spora, med katere je šteti tudi uveljavljanje predpravdnega odškodninskega zahtevka (v izogib nepotrebnemu sporu pred sodiščem), je strošek, ki nastane v zvezi s postopkom2 Z vložitvijo zahtevka je zavarovalnica seznanjena z nastalo škodo in samo zahtevo stranke, da uveljavlja povračilo škode. Če stranki sporazumno rešita nastali spor, pravdni postopek ni potreben. Gre torej za strošek, ki je kljub temu, da vložitev predpravdnega zahtevka ni procesna predpostavka za vložitev tožbe, strošek, ki je v zvezi s pravdnim postopkom, in kot tak potreben. Z zmotnim stališčem sodišče prve stopnje dejansko sili oškodovance, da zoper zavarovalnice vlagajo tožbe (kljub splošnim usmeritvam sodstva RS in nenazadnje poslovni praksi zavarovalnic, da naj se spori poskusijo razrešiti pred uvedbo sodnega postopka) in pri tem tvegajo, da jih bo v primeru njihove pripoznave tožbenega zahtevka doletela negativna stroškovna posledica (da bodo morali povrniti toženi stranki pravdne stroške, če le-ta ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oz. na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari; 157. člen ZPP), kar pa ni v skladu s pravno varnostjo.

8.Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožnica dne 30. 11. 2015, potem ko se je dva meseca prej telesno poškodovala pri delu za svojega delodajalca, ki je imel pri toženki zavarovano civilno odgovornost, pri njej vložila obrazložen odškodninski zahtevek, s katerim je zahtevala plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 14.000 EUR (priloga A29). Naknadno, slaba tri leta kasneje, je po dodatnem trajajočem aktivnem zdravljenju, s prisotnimi zapleti in potrebnimi operacijami, poslala toženki obrazloženo dopolnitev odškodninskega zahtevka (priloga A30), v katerem je postavila nov zahtevek v višini 32.000 EUR, kolikor naj bi znašala do takrat nastala ji nepremoženjska škoda. Vsebina prvega zahtevka se sicer v manjšem delu ponovi v kasnejšem zahtevku, v katerem je tudi zajeta prvotno nastala škoda, vendar je treba upoštevati specifično situacijo; kot je razvidno iz sodbe Višjega sodišča II Cp 2036/2023 z dne 13. 6. 2024 v povezavi s sodbo sodišča prve stopnje P 215/2018 z dne 13. 7. 2023, je tožnica v nezgodi oziroma v posledici nezgode utrpela hudo poškodbo, zdravljenje je bilo neobičajno dolgotrajno in se je nepredvidljivo zapletalo, zato je bilo smotrno, da je odvetnica vložila razširitev odškodninskega zahtevka. Glede na navedeno se pritožbeno sodišče strinja s pritožnico, da je upravičena do povrnitve stroškov za oba predpravdna odškodninska zahtevka.

9.Odvetniška tarifa3 je predvidevala v predpravdni fazi postopka nagrado za odškodninski zahtevek v tar. št. 38 (po 1. točki tarifne številke 18), od novele OT v letu 2022 pa enako v tar. št. 42 (po 1. točki tarifne številke 19) od vrednosti obravnavanega spornega predmeta. Cena storitve je vsota točk za vsako posamezno storitev, pomnožena z vrednostjo točke (prvi odstavek 12. člena OT). Drugi odstavek 12. člena OT določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženo z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v RS. To pomeni, da je treba pri omenjenih storitvah, ki sta bili opravljeni pred 6. 4. 2019 (ko je prišlo do spremembe vrednosti odvetniške tarife z 0,459 na 0,60 EUR), upoštevati kot odmerno osnovo za storitev 500 točk ob vrednosti spornega zahtevka v prvem odškodninskem zahtevku pred pravdo (14.000 EUR), in 800 točk ob vrednosti zahtevka v drugem odškodninskem zahtevku pred pravdo (32.000 EUR). Tožnica je tako upravičena do povrnitve stroškov za predpravdna zahtevka v skupni višini 1.300 točk. Tako dobljeno število točk pa je treba glede na zakonsko določbo drugega odstavka 12. člena OT pomnožiti z vrednostjo odvetniške točke 0,60 EUR. Čeprav sta bili ti dejanji zaradi pravdnega postopka opravljeni še pred uveljavitvijo navedene spremembe OT, je z vidika odmere stroškov postopka bistven čas odločanja sodišča (vrednost točke v času plačila gre razumeti kot vrednost točke v času odmere pravdnih stroškov). Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki. Sodna praksa o tem je utrjena in obširna.4

10.Glede na navedeno znašajo tožničini dodatni stroški (poleg prisojenih), ki ji jih mora toženka še povrniti, 780 EUR (1300 točk x o,60 EUR), povečano za 1 % materialnih stroškov, kolikor še zahteva v pritožbi (kar je sicer manj, kot bi ji šlo po tretjem odstavku 11. člena OT in je sprva uveljavljala v stroškovniku - list. št. 196) in 22 % DDV, skupaj torej 961,12 EUR, kar ponderirano z njenim uspehom v pravdi (88,75 %) znaša 852,99 EUR.

11.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je v njem prisojeni znesek pravdnih stroškov v višini 5.777,15 EUR ustrezno zvišalo (2. točka 365. člena ZPP).

12.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker je tožnica uspela s pritožbo, ji mora toženka povrniti pritožbene stroške v višini 227,46 EUR, in sicer 250 točk za nagrado za pritožbo (po Tar. št. 22/2 OT), povečano za 2 % materialnih stroškov (11. člen OT) in 22 % DDV ter sodno takso v višini 40,80 EUR. Drugih priglašenih stroškov (poročila o prejetem sklepu o stroških, končnega poročila) pritožbeno sodišče ni priznalo, ker ne gre za samostojno storitev, ampak za storitev, ki je že vključena v nagrado za sestavo pritožbe.

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP.

2Prim. N. Betetto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga GV Založba, Ljubljana 2006, str. 25, kjer med potrebne stroške zaradi postopka sodijo ne le stroški obveznega predhodnega postopka, temveč tudi stroški poskusa mirne rešitve spora, izdatki oškodovanca/zavarovanca, ki se je pred vložitvijo tožbe obrnil na zavarovalnico zaradi povračila škode, in drugi. Na ta komentar se v opombi št. 4 sklicuje sklep VSL I Cpg 448/2021 (ki zagovarja stališče, kakršnega je sprejelo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu), vendar komentar povzame nepopolno.

3Uradni list RS, št. 2/15, 22/19 in 70/22, v nadaljevanju OT.

4Glej sklepe VSL II Cp 1645/2019, II Cp 1793/2019, I Cp 339/2021, II Cp 701/2021, I Cp 231/2022, I Cp 303/2022 idr.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 151, 151/1, 155 Podzakonski akti / Vsi drugi akti Odvetniška tarifa (2015) - člen 12, 12/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.