Jedro

Zavrženje pritožbe zaradi nepravočasnosti.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Višje sodišče je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank (1. točka). Mladoletna otroka S. in M. je zaupala v varstvo in vzgojo materi (2. točka). Odločilo je, da stiki očeta z otrokoma potekajo v skladu z dogovorom med tožnico in tožencem (3. točka). Tožencu je tudi naložilo plačevanje preživnine za vsakega mladoletnega otroka v znesku 180,00 EUR mesečno (4. točka).

Zoper 4. točko (izrek o preživnini) sodbe se pritožuje toženec. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Sodišču očita, da iz izpodbijane sodbe ni moč ugotoviti, kako je sodišče ugotovilo, koliko znašajo preživninske potrebe mladoletnih otrok. Tožnica je namreč uveljavljala druge mesečne stroške in potrebe, kot jih je ugotovilo sodišče. Sodišče je ocenilo celo, da mesečni stroški za posameznega otroka znesejo več, kot je vtoževala tožnica, kar pomeni, da je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek. Tožnica se je strinjala in ni prerekala navedb toženca v zvezi z obleko in obutvijo, ki jo potrebuje sin M. in jo dobi od prijateljev in znancev. Zato je neizkazano, zakaj je sodišče iz tega naslova priznalo mesečni strošek 50,00 EUR. Prav tako ni z ničemer izkazan znesek iz naslova higiene in zdravil. Poleg tega ni ne logično ne življenjsko, da ima šest let star otrok enake mesečne potrebe kot dvanajstletni otrok. Sodišče je tudi v celoti prezrlo odločbo centra za socialno delo, po kateri sta otroka upravičena do otroškega dodatka v višini 155,86 EUR mesečno.

Pritožba je bila vročena tožnici, ki v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je prepozna.

Za vročitev sodbe tožencu je sodišče uporabilo fikcijo vročitve. Sodišče je osebno vročitev opravilo tako, da je vročevalec pustil naslovniku obvestilo, v katerem je navedel, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora pisanje dvigniti in se vročitev šteje za opravljeno, če naslovnik pisanja ne dvigne. Drugi in tretji stavek 4. odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (1) se glasita: "Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika." Vročitev se torej šteje za opravljeno s potekom 15-dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka. Naslednji dan nato začne teči pritožbeni rok. Obvestilo je bilo tožencu puščeno v predalčniku 12. 9. 2011. 15-dnevni rok je potekel 27. 9. 2011. 28. 9. 2011 je začel teči 15-dnevni pritožbeni rok, ki se je iztekel 12. oktobra 2011. Pritožba, ki jo je toženec vložil priporočeno po pošti 13. 10. 2011 je tako prepozna. Pritožbeno sodišče je vročitev štelo za opravljeno s potekom 15-dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka, naslednji dan pa je začel šteti pritožbeni rok (primerjaj sklep II Ips 393/2010). Ker je bila pritožba vložena prepozno, jo je zato pritožbeno sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

(1) Ur.l. RS, št. 73/2007 - UPB3 in 45/2008, v nadaljevanju ZPP