Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V upravnem sporu tožnik ne more uspeti z ugovorom, ki ga ni navajal v upravnem postopku (odmik od parcelne meje).
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo z dne 6.2.1992, s katero je Sekretariat za urbanizem in varstvo okolja občine dovolil investitorjema na zemljišču parc.št. 787/3 in 785 gradnjo nadstreška za spravilo kmetijskih strojev kot prizidka k stanovanjski hiši v tlorisni izmeri 10,00 x 7,00 m. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je priglašeni nadstrešek pomožni objekt po 2. členu odloka o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list SRS, št. 42/85). Ugotavlja, da leži zemljišče v območju, ki se ureja po odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M 3 Šmartno-Sneberje in sicer v morfološki enoti 2 A/1, ki je namenjena individualni prostostoječi stanovanjski gradnji, kjer je po 8. členu navedenega odloka dovoljena postavitev pomožnega objekta na funkcionalnem zemljišču obstoječe stanovanjske hiše. Navaja še, da bo objekt toliko odmaknjen od sosednjih meja (4 m), da sosednja posest nedvomno ne bo motena in bo možno njegovo vzdrževanje brez posega v tujo posest. Na tej podlagi zaključuje, da je ravnal organ prve stopnje pravilno in zakonito, ko je izdal odločbo o dovolitvi priglašenih del, ki temelji na 2. odst. 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90 - ZUN).
Tožnik s tožbo izpodbija ugotovljeno dejansko stanje glede odmika in navaja, da teče pred temeljnim sodiščem spor za določitev meje med njegovim zemljiščem s parc.št. 791 in 788/4 ter zemljiščem, na katerem nameravata investitorja graditi. Že ta postopek, ki sta ga sprožila investitorja, kaže na to, da ne drže ugotovitve o takšnih odmikih od sosednjih meja, da sosednja posest ne bo motena. Meni, da ob neugotovljeni meji izpodbijana odločba ne sme ostati v veljavi, zato predlaga, da jo sodišče odpravi.
V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.
Tožba ni utemeljena.
Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da je odločba prve stopnje izdana na podlagi 2. odstavka 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Po tej določbi izda pristojni organ odločbo o dovolitvi priglašenih del, če ugotovi, da priglašena dela ne nasprotujejo prostorskemu izvedbenemu aktu in da zanjo zadošča priglasitev. Ko ugotavlja navedena dva pogoja, izhaja tožena stranka (enako kot organ prve stopnje) iz določb 2. člena mestnega odloka o določitvi pomožnih objektov in 8. člena odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M 3 Šmartno-Sneberje, pri čemer nepravilno označuje le uradno objavo navedenega drugega odloka, ki je dejansko bila v Uradnem listu SRS, št. 3/88. Ne v postopku na prvi stopnji in ne v pritožbi pa tožnik ni navajal ničesar, kar bi kazalo na to, da priglašeni nadstrešek kakorkoli nasprotuje prostorskim ureditvenim pogojem, ampak je ugovarjal priglašeni gradnji nadstreška samo zaradi gradnje drugega objekta - shrambe za orodje na zemljišču s parc.št. 786/1. Navedeni ugovor sta oba upravna organa pravilno zavrnila kot ugovor, ki se na gradnjo, ki je sporna v tem postopku, sploh ne nanaša. V tožbi tožnik na novo ugovarja odmiku od parcelne meje, vendar ne zaradi tega, ker bi bil v nasprotju s prostorskimi ureditvenimi pogoji, ampak zaradi sporne meje, ki je v upravnem postopku sploh ni omenjal. Ker sodišče odloči o sporu praviloma na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku (1. odstavek 39. člena zakona o upravnih sporih), tožnik ne more vplivati na odločitev v tem upravnem sporu z ugovori in navajanjem okoliščin, ki jih ni navajal v upravnem postopku. Takih ugovorov sodišče praviloma niti ne obravnava.
Izpodbijana odločba je po presoji sodišča zakonita. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe zakona o upravnih sporih je sodišče uporabilo kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).