Jedro

Tožena stranka je v revizijskem postopku zagrešila bistveno kršitev določb postopka, saj tožniku ni dala možnosti, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev (143. člen ZUP/86).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi 1. točka izreka sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 208/99-12 z dne 5.7.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) ugodilo tožbi tožnika, zaradi bistvene kršitve pravil postopka odpravilo odločbo tožene stranke z dne 9.6.1999 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (1.točka izreka), tožnika pa z zahtevkom za povrnitev škode napotilo na pravdo (2.točka izreka). Z navedeno odločbo je tožena stranka v revizijskem postopku odpravila odločbo Upravne enote A. z dne 24.2.1999 in odločila, da se tožniku ne prizna pravica do doplačila za nakup avtomatičnega menjalnika kot oblike prilagoditve osebnega motornega vozila. Po stališču tožene stranke tožnik do doplačila za navedeni tehnični pripomoček ni upravičen, ker nima priznane vojne invalidnosti zaradi amputacije zgornjega uda.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je v obravnavani zadevi, v kateri je predmet odločanja priznanje pravice do doplačila za nakup avtomatičnega menjalnika kot oblike prilagoditve osebnega motornega vozila, sporno, ali je amputacijo zgornjega uda priznati kot vojno invalidnost, kar je pogoj z priznanje doplačila za nakup avtomatičnega menjalnika po 2. alinei 2. b točke 2. člena Pravilnika o tehničnih pripomočkih (pravilnik) in 40. člena Zakona o vojnih invalidih (ZVoj). Iz upravnih spisov izhaja, da je zdravniška komisija prve stopnje v izvidu in mnenju z dne 10.2.1999 navedla, da tožniku po pravilniku zaradi amputacije desne zgornje okončine nad komolcem, pripada pravica do doplačila avtomatičnega menjalnika. Zdravniška komisija druge stopnje pa je v izvidu in mnenju z dne 1.6.1999, 8.6.1999, na podlagi medicinske dokumentacije v spisu ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za doplačilo za nakup avtomatičnega menjalnika po določbah pravilnika, saj ne gre za amputacijo zgornjega uda kot priznano vojno invalidnost. Iz odločbe tožene stranke, s katero je tožena stranka spremenila odločitev organa prve stopnje izhaja, da je svojo odločitev glede upravičenosti tožnika do doplačila za nakup avtomatičnega menjalnika v celoti oprla na dejansko stanje, ki ga je ugotovila zdravniška komisija druge stopnje. Sodišče je, glede na to, da mora po uradni dolžnosti paziti na upoštevanje pravil postopka, ugotovilo, da je tožena stranka le-ta bistveno kršila. Tožniku namreč ni bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Ni mu bila dana možnost, da se izjasni o ugotovitvah drugostopne zdravniške komisije, ker izvid in mnenje, kot je razvidno iz upravnih spisov tožniku ni bil vročen. Po presoji sodišča prve stopnje je navedena kršitev pravil postopka bistvena, oziroma takšnega značaja, da je mogla vplivati na pravilno odločitev o stvari (3.točka 3. odstavka 25. člena ZUS). Tožena stranka bo zato morala v ponovnem postopku tožniku izvid in mnenje drugostopne zdravniške komisije vročiti, in mu tako dati možnost, da se o ugotovljenih zaključkih izjasni in poda odgovor. Odgovor tožnika bo tožena stranka ob ponovnem odločanju ocenila, po potrebi pa si bo za oceno pridobila še strokovno mnenje na podlagi celotne medicinske dokumentacije in zdravniškega pregleda tožnika.

Zoper 1. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje je vložila pritožbo tožena stranka. V pritožbi navaja, da svoje odločitve ni oprla izključno samo na dejansko stanje, ki ga je ugotovila zdravniška komisija druge stopnje, ampak je odločitev sprejela na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj.

Zdravniška komisija druge stopnje je izdala izvid in mnenje na podlagi predložene medicinske dokumentacije iz katere je razvidno, da ima tožnik priznano vojno invalidnost zaradi stanja po eksplozijski poškodbi z raztrganino desne roke in popolno okvaro roke, posledično zatrditev desnega komolca in zapestja ter flektorno kontrakturo desne roke in zato nima okvare zdravja, zaradi katere bi mu bil potreben tehnični pripomoček, za katerega uveljavlja doplačilo. Izvid in mnenje zdravniške komisije druge stopnje je rezultat strokovnega obravnavanja podatkov v predloženi medicinski dokumentaciji s strani petih izvedencev - zdravnikov specialistov. Ker zaslišanje stranke oziroma njena izjava v zvezi s strokovnimi ugotovitvami zdravniške komisije druge stopnje ne bi vplivala na odločitev o stvari, saj izvid in mnenje obsega vse elemente, ki so pomembni za pravilno odločitev o pravicah stranke, je tožena stranka odločila brez izjave stranke o ugotovitvah, zabeleženih v navedenem izvidu zdravniške komisije. Glede na navedeno tožena stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo odpravi in samo odloči o stvari, oziroma, da zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Tožnik se v obširnem odgovoru na pritožbo ne strinja z ugovorom tožene stranke, da njegova izjava ne bi vplivala na odločitev o stvari. Prepričan je, da bi moral aktivno sodelovati v postopku ugotavljanja dejanskega stanja, saj je očitno, da se odloča v njegovo škodo in se brez njegovih pojasnil očitno tudi ne upošteva dejstev v zvezi z amputacijo njegove desne roke.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka v revizijskem postopku zagrešila bistveno kršitev določb postopka (143. člena ZUP/86), zaradi katere je moralo sodišče prve stopnje po določbah 3. točke 1. odstavka 60. člena, v zvezi s 3. točko 3. odstavka 25. člena ZUS odločbo kot nezakonito odpraviti. Tožniku namreč pred izdajo drugostopne upravne odločbe ni bila dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, ter s tem možnost braniti, zavarovati in uveljaviti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi (načelo zaslišanja stranke iz 8. člena in 143. člen ZUP/86). Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje tožnik ni imel možnosti, da se izjavi o ugotovitvah drugostopne zdravniške komisije, saj mu izvid in mnenje navedene komisije, ni bil vročen, tožena stranka pa je, kot je razvidno iz obrazložitve njene odločbe, odločitev oprla izključno na ugotovitve navedene komisije. Tožnik bi moral imeti možnost, da se izjavi o ugotovitvah navedene komisije, saj je tožena stranka spremenila odločitev upravnega organa prve stopnje, ki je tožniku kot vojaškemu vojnemu invalidu priznal pravico do doplačila za nakup avtomatičnega menjalnika, in potem svojo odločitev oprla izključno na dejansko stanje, ki ga je ugotovila navedena komisija.

Ugotovitev prvostopnega sodišča, da je navedena kršitev pravil postopka bistvena, oziroma takšnega značaja, da bi lahko vplivala na odločitev o stvari, je glede na obrazloženo pravilna. Pritožbeni ugovor tožene stranke, da tožnikova izjava o ugotovitvah navedene zdravniške komisije ne bi vplivala na odločitev o stvari, je neutemeljen.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo 1. točko izreka izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.