Jedro

Vročitev je bila opravljena, kot je navedla toženka v odgovoru na tožbo in je izkazano s predloženo vročilnico, dne 12. 3. 2020, in sicer v psihiatrični bolnišnici, kjer je bil hospitaliziran tožnik. V pritožbi utemeljeno izpostavlja, da vročitev odpovedi poslovno nesposobni osebi oziroma osebi, ki je zaradi duševne bolezni ali duševne motnje trajno ali začasno izgubila dejansko sposobnost razsojanja, zaradi česar ni sposobna razumeti pomena svojih dejanj in ni zmožna imeti v oblasti svojega ravnanja, nima pravnih posledic. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, določen v tretjem odstavku 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), zato ne teče od vročitve odpovedi, ampak od dneva, ko je stranka izvedela za kršitev svojih pravic, tj. od tedaj, ko se je njeno zdravstveno stanje izboljšalo do te mere, da je ponovno pridobila sposobnost razsojanja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, vloženo dne 19. 6. 2020. 2. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Navaja, da je v osebnem stečaju in ga zastopa stečajna upraviteljica. Zato bi morala toženka odpoved vročiti njej in ne poslovno omejeno sposobnemu oziroma nesposobnemu tožniku. Tožnik je bil od 4. 3. 2020 do 3. 4. 2020 na zdravljenju v bolnišnici A.. V tem času vročitev odpovedi ne učinkuje in nima pravnih posledic. Rok za vložitev tožbe teče šele od takrat, ko je tožnik pridobil sposobnost razsojanja, ko je bil sposoben razumeti pomen in posledice svojih dejanj in svoja ravnanja obvladovati. Prilaga sklep o začetku postopka osebnega stečaja, sklep o izterjavi in odpustni list. Sklicuje se na sodno prakso (odločbe VSL III Cp 2469/2016, VSL Cst 233/2017, VSL I Cp 85/2019, VSL Cpg 67/2017, VDSS Pdp 75/2015). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni oziroma razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka tožnikove navedbe. Navaja, da bi moral tožnik, če navaja upravičene razloge za zamudo roka za vložitev tožbe, podati predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožba ni dopustna. Toženka je odpoved pravilno vročila njemu, ne stečajni upraviteljici. Vročanje stečajni upraviteljici poteka v sodnih postopkih. Toženka ni vedela, da je tožnik v osebnem stečaju. Tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podal navedb, da bi bil v času vročanja odpovedi poslovno nesposoben. To iz predloženih listin, predvsem odpustnega lista, ne izhaja. Tožnik ni predlagal dokazov, s katerimi bi se tovrstne navedbe ugotovile. V zadevi VDSS Pdp 75/2015 je šlo za bistveno drugačno dejansko stanje. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrže oziroma zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj. – ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni absolutno bistveno kršilo določb pravdnega postopka, vendar je sprejelo materialno pravno preuranjeno in neutemeljeno odločitev.

6. Tožnik, ki je od dne 26. 3. 2020 v osebnem stečaju, se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na 245. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP; Ur. l. RS, št. 126/2007 in nadalj.), ki ureja prenos pooblastil na upravitelja z začetkom stečajnega postopka, 251. člen ZFPPIPP v povezavi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP, da se po začetku postopka osebnega stečaja pisanja v sodnih in drugih postopkih namesto dolžniku vročajo upravitelju, in sodno prakso Višjega sodišča v Ljubljani. Omejitev poslovne sposobnosti dolžnika v osebnem stečaju je urejena v 386. členu ZFPPIPP, in sicer tako da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki sodi v stečajno maso. V 251. členu ZFPPIPP (v povezavi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP) pa je urejeno vročanje v sodnih in drugih postopkih (ki se nanašajo na premoženje, ki sodi v stečajno maso). Vročitev odpovedi ni vročitev v sodnem in drugem postopku niti odpoved sama po sebi ne predstavlja razpolaganja s premoženjem, ki sodi v stečajno maso. Poslovna sposobnost dolžnika - tožnika s tem v zvezi ni omejena. Toženka je zakonito odpoved vročala njemu osebno in ne upraviteljici.

7. Vročitev je bila opravljena, kot je navedla toženka v odgovoru na tožbo in je izkazano s predloženo vročilnico, dne 12. 3. 2020, in sicer v bolnišnici A., kjer je bil hospitaliziran tožnik. V pritožbi utemeljeno izpostavlja, da vročitev odpovedi poslovno nesposobni osebi oziroma osebi, ki je zaradi duševne bolezni ali duševne motnje trajno ali začasno izgubila dejansko sposobnost razsojanja, zaradi česar ni sposobna razumeti pomena svojih dejanj in ni zmožna imeti v oblasti svojega ravnanja, nima pravnih posledic. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, določen v tretjem odstavku 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.), zato ne teče od vročitve odpovedi, ampak od dneva, ko je stranka izvedela za kršitev svojih pravic, tj. od tedaj, ko se je njeno zdravstveno stanje izboljšalo do te mere, da je ponovno pridobila sposobnost razsojanja.

8. Tožnik je navedbe o poslovni nesposobnosti oziroma nerazsodnosti podal prvič v pritožbi, vendar je izpolnjen pogoj nekrivde, da se te navedbe upoštevajo (prvi odstavek 337. člena ZPP). Sodišče prve stopnje ga z vročitvijo odgovora na tožbo ni pozvalo, da se opredeli do navedb toženke (v določenem roku), njegova prva pripravljalna vloga z dne 7. 9. 2020, poslana priporočeno na sodišče istega dne, pa sovpada z izdajo izpodbijanega sklepa prav tako z dne 7. 9. 2020. Tako se tožnik pred sodiščem prve stopnje brez svoje krivde ni opredelil oziroma se ni mogel opredeliti do navedbe toženke, da mu je bila odpoved vročena dne 12. 3. 2020 in da je naslednjega dne začel teči rok za vložitev tožbe.

9. Pritožba tožnika je utemeljena in ji je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti dokazni postopek, se opredeliti do zatrjevane poslovne nesposobnosti oziroma nerazsodnosti tožnika (tožnik je s tem v zvezi pravočasno predložil listino - odpustno pismo bolnišnice A.; če po izvedbi vseh predlaganih dokazov ne bo moglo ugotoviti za odločitev bistvenih dejstev, lahko izvede tudi dokaze po uradni dolžnosti, kot je dokaz s sodnim izvedencem medicinske stroke psihiatrom; 34. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) in ugotoviti, ali je bil tožnik glede na izkazane zdravstvene težave v času vročanja odpovedi sploh sposoben razumeti pomen svojih dejanj in svoja ravnanja obladovati.

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.