Jedro

Pravila pravnega varstva po ZRPJN se uporabljajo najdlje v okviru postopka oddajanja koncesije, dokler teče postopek javnega razpisa za koncesijo do izdaje upravne odločbe o podelitvi koncesije, ne more pa se sistem pravnega varstva po tem zakonu uporabljati tudi po tem, ko je odločba o podelitvi koncesije že izdana.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep tožene stranke z dne 31. 1. 2002, s katerim je ta na podlagi tretjega odstavka 65. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP (Ur. l. RS, št. 80/99 in 70/2000) zavrgla zahtevo za revizijo tožeče stranke v postopku podelitve koncesije za uporabo radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev UMTS/IMT 2000. Tožena stranka je ugotovila, da je o zahtevi za revizijo postopka podelitve zadevne koncesije že odločila s sklepom 4. 10. 2001, da je o njej odločila tudi Državna revizijska komisija s sklepom dne 8. 11. 2001 in da je bila koncesija v predmetni zadevi na podlagi 149. člena v zvezi s 17. členom Zakona o telekomunikacijah - ZTel-1 in 7. členom Uredbe o podelitvi koncesij za uporabo radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev UMTS/IMT 2000, z upravno odločbo dne 22.11.2001, že podeljena. Ker je postopek podelitve koncesije že prešel v fazo, v kateri se pravno varstvo ne zagotavlja več po določbah Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja - ZRPJN (Ur. l. RS, št. 78/99 in 90/99 )in ker je tožeča stranka vztrajala, da njena zahteva (vložena 23. 11. 2001 - po izdaji odločbe o podelitvi koncesije) ni tožba v upravnem sporu in naj o njej odloči tožena stranka, je ta na navedeni pravni podlagi zahtevo zavrgla.

2. Sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom, ki jih je tožena stranka navedla za odločitev v tej zadevi, in se sklicuje na določbe tretjega odstavka 65. člena ZUP, prvega in devetega odstavka 133. člena Zakona o javnih naročilih - ZJN-1 (Ur. l. RS, št. 39/2000), ZRPJN in ZTel-1. 3. Tožeča stranka z revizijo (prej pritožbo) izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da vztraja pri vseh svojih tožbenih stališčih. Meni, da mora imeti kot stranka postopka javnega razpisa možnost pravnega varstva po ZRPJN v vseh fazah postopka podelitve koncesije, torej tudi po tem, ko je koncesija že podeljena. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo (prej pritožbo) prereka navedbe tožeče stranke in predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbah prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člena ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden tudi revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

8. V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali je tožena stranka ravnala pravilno, ko je revizijski zahtevek tožeče stranke v zvezi z postopkom oddajanja koncesije za uporabo zadevnega radiofrekvenčnega spektra zavrgla. Sodišče prve stopnje in tožena stranka sta se pri odločitvi v tem primeru pravilno oprla na določbe ZJN-1, ki je veljal v času odločanja. Ta je v prvem odstavku 133. člena določal, da se do uveljavitve posebnega zakona, ki bo natančneje uredil oddajanje koncesij, in kolikor ni to v nasprotju s področnim zakonom, ki dodelitev koncesije dopušča, za izvedbo postopka oddaje koncesije smiselno uporabljajo določbe 65. do 71. člena tega zakona. V devetem odstavku istega člena je ZJN-1 določal, da se v postopkih oddaje koncesij za zagotavljanje pravnega varstva uporabljajo določbe ZRPJN. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je bil zahtevek za revizijo postopkov po ZRPJN vložen po izdaji odločbe o podelitvi koncesije. Glede na navedene določbe ZJN-1 pa se tudi po presoji Vrhovnega sodišča lahko pravila pravnega varstva po ZRPJN uporabljajo najdlje v okviru postopka oddajanja koncesije, dokler teče postopek javnega razpisa za koncesijo do izdaje upravne odločbe o podelitvi koncesije, ne more pa se sistem pravnega varstva po tem zakonu uporabljati tudi po tem, ko je odločba o podelitvi koncesije že izdana. Po izdaji odločbe o podelitvi koncesije ima tožeča stranka možnost varovanja pravic in pravnih interesov (tudi v zvezi z nepravilnostmi pri izbiri najboljšega ponudnika, kar tožeča stranka uveljavlja v zahtevi za revizijo v obravnavanem primeru) v upravnem sporu. Zato se Vrhovno sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da je glede na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je Vrhovno sodišče vezano, odločitev tožene stranke pravilna in utemeljena na zakonu.

9. Upoštevajoč navedeno revizijski ugovori na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča ne morejo vplivati.

10. Po določbi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato ugovorov v tej smeri Vrhovno sodišče ni presojalo.

11. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1, ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.