10. 3. 2016

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Sindikata vojakov Slovenije, Slovenska Bistrica, na seji 10. marca 2016

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti drugega odstavka 93. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo in 95/15) ter za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. in 6. člena Uredbe o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 67/08) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Sindikat vojakov Slovenije kot reprezentativni sindikat v državi za področje vojaških poklicev (v nadaljevanju predlagatelj) vlaga zahtevo za presojo ustavnosti drugega odstavka 93. člena Zakona o obrambi (v nadaljevanju ZObr), ter ustavnosti in zakonitosti 4. in 6. člena Uredbe o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (v nadaljevanju Uredba). Izpodbija ureditev, po kateri mora pripadnik Slovenske vojske (v nadaljevanju pripadnik) v primeru, da predčasno enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi ali je ta odpovedana iz krivdnih razlogov, na podlagi izpodbijane določbe ZObr vrniti sorazmeren del stroškov vojaškega usposabljanja, na podlagi izpodbijanih določb Uredbe pa celoten znesek posebne nagrade, izplačane ob sklenitvi ali ob podaljšanju pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju sredstva posebne nagrade in usposabljanja). Predlagatelj meni, da so izpodbijane določbe predpisov v neskladju z 2. členom Ustave (socialna država), s 14. in 49. členom Ustave (načelo enakosti pred zakonom in svoboda dela) ter s 153. členom Ustave (usklajenost pravnih aktov). Z zakonom določene pogoje za vložitev zahteve utemeljuje z navedbami, da izpodbijana ureditev zaradi vračanja več tisoč evrov visokih obveznosti nesorazmerno posega v socialno stanje pripadnikov, s tem pa jih posledično prisiljuje v zaposlitev v Slovenski vojski in preprečuje prosto izbiro zaposlitve. Predlaga odpravo izpodbijanih določb Uredbe, ker naj bi škodljive posledice že nastopile, ter razveljavitev izpodbijane določbe ZObr.

2.Reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic lahko na podlagi enajste alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa le, če so ogrožene pravice delavcev. Iz dosedanje ustavnosodne presoje izhaja, da zmanjšanje ali poslabšanje pravic delavcev samo po sebi ne zadošča za izpolnitev te procesne predpostavke (tako npr. v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-236/13 z dne 8. 1. 2015), da mora biti izkazana konkretna in neposredna ogroženost pravic delavcev in da abstraktna ogroženost ne zadostuje (tako npr. v sklepu št. U-I-72/14 z dne 17. 9. 2015) ter da je treba v zvezi z zagotovitvijo socialne varnosti izkazati, da izpodbijana ureditev, ob upoštevanju še drugih ureditev, ki urejajo sporno vprašanje, prizadetemu te pravice ne zagotavlja (glej sklep št. U-I-72/14, tudi sklep št. U-I-186/14 z dne 19. 11. 2015).

3.Iz predlagateljevih utemeljitev obstoja procesnih predpostavk izhaja zatrjevanje, da pripadniki z enostransko odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ne morejo prekiniti delovnega razmerja, ne da bi s tem ogrozili svoje socialno stanje. Zato naj bi takšna ureditev pripadnike prisiljevala, da ostanejo zaposleni v Slovenski vojski, s čimer naj bi jim bila kratena pravica do svobodne izbire zaposlitve in kršena prepoved prisilnega dela iz 49. člena Ustave (svoboda dela). Kratenje pravice do svobode dela naj bi bila torej posledica zatrjevanega nesorazmernega posega izpodbijane ureditve v socialno stanje pripadnikov. Vendar takšne povezanosti med vračanjem sredstev posebne nagrade in usposabljanja in socialnim stanjem pripadnikov ter posledično s svobodo dela predlagatelj ni izkazal.

4.Socialno stanje samo po sebi ni zavarovana pravna kategorija. Predlagatelj pa ne navaja podatkov, ki bi izkazovali, da bi bila zaradi vračanja teh sredstev ogrožena socialna varnost pripadnikov ter da bi to v posledici povzročilo, da ne zmorejo zapustiti vojaškega poklica. Navedba o izvršbi na premoženje, kadar sredstva posebne nagrade in usposabljanja niso pravočasno vrnjena, ogroženosti pravice do socialne varnosti ali drugih pravic delavcev ne izkazuje. Upoštevati je namreč treba, da so pripadniki ta sredstva prejeli in določbo o pogojih njihovega vračanja v pogodbi o zaposlitvi tudi podpisali. Zato le s splošnimi navedbami, ki se sklicujejo na poseg v socialno stanje pripadnikov, konkretne in neposredne ogroženosti pravic delavcev, ki bi izvirala iz izpodbijane ureditve, ni mogoče uspešno izkazati.

5.Glede na povedano je Ustavno sodišče zahtevo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Korpič – Horvat.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik