Jedro

Javno glasilo je lahko le celoten TV program, ne pa posamezna oddaja, ki se v njegovem okviru predvaja.

Izrek

Pritožbama tožeče in prvotožene stranke se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

Pritožba drugotožene stranke se zavrže. Pritožbeni stroški tožeče in prvotožene stranke so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je glede prvotožene stranke ugodilo tožbenemu zahtevku, po katerem bi morala v oddaji "XX" objaviti odgovor tožeče stranke na prispevek, objavljen dne 2.8.1998 (1. točka izreka), glede drugotožene stranke pa je enak tožbeni zahtevek zavrnilo (3. točka izreka). Sklenilo je še, da mora prvotožena stranka povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 472.514,00 SIT (2. točka izreka).

Zoper sodbo sta se pravočasno pritožili obe pravdni stranki, vsaka v delu, v katerem ni uspela na prvi stopnji. Tožeča stranka je uveljavljala pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, tožena stranka pa vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP.

Pritožnici sta predlagali, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni v njuno korist, podrejeno pa jo naj razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba drugotožene stranke ni dovoljena.

Zoper drugotoženo stranko je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Zato ni videti, v čem bi bil njen pravni interes za pritožbo. Ker tega ni storilo že prvostopno sodišče, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 352. člena ZPP pritožbo drugotožene stranke (oblikovane sicer kot enotna pritožba tožene stranke) zavrglo.

Pritožbi tožeče in prvotožene stranke sta utemeljeni.

Po določbah ZJG (Uradni list RS, št. 18/94, v nadaljevanju: ZJG) ima vsakdo pravico od odgovornega urednika javnega glasila zahtevati, da brezplačno objavi odgovor na objavljeno informacijo ter popravek objavljene informacije, s katero je prizadeta njegova pravica ali interes (1. odst. 9. člena). Če odgovorni urednik zavrne objavo, ima prizadeti pravico vložiti tožbo zoper odgovornega urednika za objavo odgovora oziroma popravka pri sodišču, pristojnem za civilnopravne spore (1. odst. 14. člena ZJG). Pasivno legitimirana oseba je torej odgovorni urednik.

Tožeča stranka je kot odgovornega urednika Z TV programa označila T. P. S tem je navedla dvoje, prvič, da je program Z TV javno glasilo, v katerem je bila objavljena sporna informacija in drugič, da je T. P. odgovorni urednik tako označenega javnega glasila. Prvostopno sodišče bi zato moralo najprej ugotoviti, ali sta ti dve navedbi, s katerima je bila tudi začrtana meja postopka, resnični. Krenilo pa je po drugi poti. Najprej je zavzelo stališče, da je dnevno informativna oddaja "XX" javno glasilo, ker naj bi izpolnjevala pogoje iz 1. odst. 2. člena ZJG, prvotožena stranka pa je njen izdajatelj. To stališče je napačno. Javno glasilo je lahko le celoten TV program, ne pa posamezna oddaja, ki se v njegovem okviru predvaja. Oddaja "XX" zato ne izpolnjuje pogojev 1. odst. 2. člena ZJG.

Ugotavljanje, ali je T. P. odgovorni urednik prvotožene stranke je odveč, ker je povsem jasno, da je prvotožena stranka gospodarska družba, te pa nimajo odgovornih urednikov. Odgovorne urednike imajo le javna glasila. Na tej podlagi zato tudi ni mogoče izpeljevati nadaljnjega zaključka, ki ga je naredilo prvostopno sodišče, namreč, da pride v poštev določba 2. odst. 12. člena ZJG, ker prvotožena stranka ni imenovala odgovornega urednika. Odločilno vprašanje je, ali je (bil) T. P. odgovorni urednik TV programa, v okviru katerega je bil objavljen sporni prispevek, ki se je nanašal na tožečo stranko. Tega pa prvostopno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo. Dejansko stanje je zato ostalo nepopolno ugotovljeno.

Ker je prvotožena stranka zanikala, da bi bila izdajatelj javnega glasila, prvostopno sodišče ne bi smelo brez izpeljanega dokaznega postopka šteti, da je izdajatelj. Prvotožena stranka je v ta namen tudi ponudila primerno dokazilo.

Po povedanem in na podlagi določbe 355. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v novo sojenje. V ponovljenem postopku naj prvostopno sodišče v okviru postavljenih trditev strank in ponujenih dokazov v zgoraj nakazani smeri dopolni dokazni postopek, nato pa odloči o tožbenem zahtevku.

V skladu z določbo 3. odst. 166. člena ZPP je pritožbeno sodišče še sklenilo, da se odločitev o pritožbenih stroških tožeče in prvotožene stranke pridrži za končno odločbo.