Jedro

Tožena stranka je pravilno ugotavljala mesečne prejemke za tožničinega moža za mesece februar, marec in april leta 2015, ker so to trije meseci pred mesecem, ko je tožnica vložila prošnjo, in temu tožeča stranka ne oporeka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim aktom je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi akta je navedeno, da je organ dne 15. 10. 2014 prejel prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilke in sicer smiselno za vložitev tožbe, pravno zastopanje in svetovanje v socialnem sporu, ki se vodi pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. V Ps 840/2015. Osnovni znesek minimalnega dohodka v skladu z določilom 8. člena ZSVarPre trenutno znaša 269,20 EUR. Organ se sklicuje na določbo 11. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/2010 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSVarPre) ter 20. in 21. člena ZSVarPre. Ostali dohodki, ki jih prejemajo prosilec in družina, se upoštevajo v skladu z določili Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUPJS). Organ ugotavlja, da je prosilka poročena in se v smislu 1. odstavka 23. člena ZBPP šteje za družinskega člana njen mož. Družina tako šteje dva člana. Iz predloženih listin in prošnje izhaja, da prosilka prejema nadomestilo za invalidnost in je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejela iz tega naslova 1.148,18 EUR. Mož prosilke je zaposlen in je v zadnjem tromesečju prejel 2.469,39 EUR neto plače. Iz tega izhaja, da je povprečni mesečni prihodek prosilke v zadnjem tromesečju znašal 602,93 EUR na družinskega člana in je tako presegel povprečje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar trenutno predstavlja znesek 538,40 EUR. Ker je torej lastni dohodek prosilke v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje presegal zgoraj navedeni dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, prosilka ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato prosilki brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena in je bila njena prošnja zavrnjena, tako kot izhaja iz izreka odločbe.

2. V tožbi tožnica pravi, da so bili pri izračunih za njene prihodke za zadnje tri mesece upoštevani prihodki nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki jih je prejemala pred nedavnim znižanjem, zaradi česar tudi potrebuje pravno pomoč. Pravi, da so njeni mesečni prihodki sedaj 198,32 EUR, kar pomeni, da v treh mesecih prejme 594,96 EUR, mož pa 2.469,38 EUR, skupaj v treh mesecih 3.064,34 EUR, to je 1.021,45 EUR na mesec in 510,72 na mesec na družinskega člana. S tem pa ne presega povprečja dvakratnika osnovnega minimalnega dohodka, kar trenutno predstavlja znesek 538,40 EUR. Sodišče naproša, da ponovno pregleda njene prihodke in ji dodeli pripadajočo brezpravno pravno pomoč.

3. V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka navedbe v tožbi. K prošnji je tožnica priložila listine v zvezi z materialnim stanjem in sicer potrdilo delodajalca njenega moža A. d.o.o. o višini njegove neto plače v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje ter potrdilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije o višini nakazila tožničine pokojnine, ki jo je prejela v zadnjih treh mesecih. Razvidno je, da je tožnica v marcu 2015 prejela 474,93 EUR pokojnine, v aprilu 2015 prav tako 474,93 EUR pokojnine in v maju 2015 je prejela 198,32 EUR pokojnine. Skupno je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejela 1.148,18 EUR pokojnine. Mož tožnice, ki je zaposlen, pa je v zadnjih treh mesecih prejel skupno 2.469,38 EUR neto plače. Iz navedenega izhaja, da je povprečni mesečni dohodek tožnice v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje znašal 602,93 EUR na družinskega člana (za dve osebi). Pri ugotavljanju lastnega dohodka kot podlage za odobritev brezplačne pravne pomoči se kot lastni dohodek samske osebe upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje, kot lastni dohodek družine pa se upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki ugotovljeni za družino v istem obdobju (20. člen ZSVarPre). Tožnica torej v tožbi govori o višini pokojnine, ki jo sedaj prejema in ugotavlja višino lastnega dohodka na družinskega člana v sedanjem času in ne v času zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje, zato njene navedbe ne morejo biti upoštevne. Tožnica finančne pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči mogoče res izpolnjuje v sedanjem času, v času vložitve prošnje pa glede na višino prejemkov v zadnjih treh mesecih teh pogojev še ni izpolnjevala. Glede na vse navedeno tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Upravno sodišče v tem upravnem sporu ni pristojno ugotavljati, ali tožnica v času odločanja sodišča izpolnjuje pogoje za podelitev brezplačne pravne pomoči, ampak Upravno sodišče presoja, ali je tožena stranka zakonito odločila na podlagi dejstev, ki so bila predložena in organu znana v času odločanja tožene stranke. Upravni spor je namreč namenjen presoji zakonitosti izpodbijanega akta (1. odstavek 157. člena Ustave in 1. odstavek 2. člena ZUS-1). Iz listin v spisu izhaja, da je tožnica podala prošnjo za brezplačno pravno pomoč dne 22. 5. 2015 in tako ne more držati navedba v obrazložitvi izpodbijanega akta, da je tožena stranka prošnjo prejela dne 14. 10. 2014. Datum in mesec, ko prosilec poda prošnjo za brezplačno pravno pomoč, sta pravno pomembna. V skladu z določilom 2. odstavka 14. člena ZBPP se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke (ZSVarPre). Po določilu 20. člena ZSVarPre se kot lastni dohodek upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni v obdobju „treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.“ Tožena stranka je pravilno ugotavljala mesečne prejemke za tožničinega moža za mesec februar, marec in april leta 2015, ker so to trije meseci pred mesecem, ko je tožnica vložila prošnjo, in temu tožeča stranka ne oporeka. Tudi v zvezi z mesečnimi prejemki tožnice bi sicer tožena stranka morala upoštevati prejemke v mesecu februarju, marcu in aprilu leta 2015, a je namesto prejemkov v mesecu februarju upoštevala prejemke v mesecu maju (198,32 EUR). Vendar je tožnica v mesecu marcu in aprilu prejemala pokojnino v višini 474,93 EUR in ne navaja in ne dokazuje, da prejemki v mesecu februarju ne bi bili enaki kot v mesecu marcu in aprilu, ampak navaja, da se ji je pokojnina znižala od meseca maja naprej. To pa ni relevantno obdobje za izračun mesečnih prejemkov na člana družine po ZBPP. Zato pomanjkljivosti in napake v obrazložitvi izpodbijanega akta niso mogle vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve. Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1).