Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSRS Sodba U 2/2022-11

ECLI:SI:VSRS:2022:U.2.2022.11 Upravni oddelek

imenovanje predsednika sodišča imenovanje predsednika višjega sodišča dovoljen upravni spor izpodbijanje sklepa o neizbiri Sodni svet prosta presoja Sodnega sveta diskrecijska pravica obseg obrazložitve standard obrazloženosti odločbe zakonitost postopka izbire ugoditev tožbi pravica do poštenega sojenja neizbira nobenega od prijavljenih kandidatov
Vrhovno sodišče
19. maj 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Iz same zasnove postopka imenovanja predsednikov sodišč, ki je namenjena varovanju neodvisnosti sodstva, in prepovedi abrbitrarnosti, izhaja, da bolj kot so mnenja pristojnih o kandidaturi usklajena in argumentirana ter drugačna od odločitve Sodnega sveta, manj je zakonitega prostora za posplošeno in vsebinsko prazno obrazložitev toženca. Pri tem ni nepomembno, da tožnik po zadnjih dveh ocenah sodniške službe, ki sta vsebovali tudi oceno njegovih sposobnosti za opravljanje nalog na vodstvenem delovnem mestu, izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Sodni svet je sicer tožnika po razgovoru pozval k dodatnim pojasnilom v zvezi s sodno statistiko Višjega sodišča, a po tem, ko jih je prejel, ni izrazil nobenih pomislekov niti ni od kandidata zahteval dodatnih pojasnil ali ga vabil na ponovni razgovor, tako da bi bilo mogoče iz razgovora z njim ali pisne komunikacije razbrati razloge za neizbiro.

Skopa navedba, da "tožnik ni prepričal potrebnega števila navzočih članov Sodnega sveta, da bo z njegovim (ponovnim) imenovanjem na mesto predsednika Višjega sodišča zagotovljeno najbolj optimalno vodenje navedenega sodišča“, ne omogoča ocene o nearbitrarnosti odločanja.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Sodnega sveta Republike Slovenije Su 287/2021-23 z dne 20. 1. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

**Oris zadeve in dosedanji potek postopka**

1. Toženec je v Uradnem listu, št. 108/2021 z dne 9. 7. 2021 objavil javni poziv sodnikom k vložitvi kandidatur na vodstveno mesto predsednika višjega sodišča v ...

2. Na javni poziv se je odzval ena sam kandidat – tožnik, ki je že doslej opravljal funkcijo predsednika oziroma začasnega predsednika tega sodišča (od 4. 12. 2014).

3. V postopku sta tožnika, ki po zadnjih dveh ocenah sodniške službe izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje,1 s pozitivnima mnenjema podprla predsednik Vrhovnega sodišča in minister za pravosodje.

4. Toženec je kandidata povabil na razgovor in ga je 21. 10. 2021 na 5. seji tudi opravil. Na razgovoru je bil prisoten podpredsednik Vrhovnega sodišča dr. Miodrag Đorđević, vabljeni minister za pravosodje pa je svojo odsotnost opravičil. Po razgovoru je toženec tožnika pozval k dodatnim pojasnilom v zvezi s sodno statistiko Višjega sodišča v ... od januarja do septembra 2021, ki jih je slednji predložil 28. 12. 2021. 5. Toženec je 20. 1. 2022 izdal sklep, da se v postopku ne imenuje nobenega kandidata in se postopek zaključi kot neuspešen.

6. Tožnik je sklep prejel 9. 2. 2022 in nato zoper njega 15. 2. 2022 vložil tožbo pred Vrhovnim sodiščem.

**Povzetek bistvenih tožbenih navedb in navedb iz odgovora na tožbo**

7. Tožnik uveljavlja bistvene kršitve postopka iz 14. člena Ustave RS (v nadaljevanju Ustava) ter zmotno uporabo 29. člena Zakona o sodnem svetu (v nadaljevanju ZSSve) in 62.b člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS). Navaja, da je predsednik Vrhovnega sodišča v svojem mnenju ocenil, da Višje sodišče v ... dosega dobre rezultate, strateški program pa je preudaren in dovolj ambiciozen. Tudi minister za pravosodje je tožnikovo kandidaturo podprl. Tožnik primarno meni, da je zakonodajalec za odločanje v Sodnem svetu postavil pravilo dvotretjinske večine. Ker je za njegovo imenovanje glasovalo sedem članov Sodnega sveta, proti pa so bili štirje, je ta pogoj ob upoštevanju pravila o zaokroževanju spričo dejstva, da bi zanj moralo glasovati 7,34 članov, izpolnjen. Ta razlaga je skladna z namenom zakonodajalca za določitev dvotretjinske večine, ki je želel preprečiti, da bi šest sodnikov preglasovalo pet članov, ki niso sodniki. Podrejeno meni, da izpodbijani sklep sploh ni obrazložen oziroma je arbitraren. Poleg citiranja zakonskih določb je v njem navedeno le, da tožnik izpolnjuje predpisane formalne pogoje, a s svojim programom, rezultati poslovanja sodišča v preteklem obdobju predsedovanja, z razgovorom in dodatnimi pisnimi pojasnili ni prepričal potrebnega števila navzočih članov Sodnega sveta. Tožnik je predložil strateški šestletni program dela Višjega sodišča v ..., na katerega nihče ni imel pripomb niti mu v zvezi z njim ob razgovoru nihče ni postavil nobenega vprašanja. Na razgovoru sta mu bili postavljeni dve vprašanji; prvo v zvezi s pritožbenim uspehom višjih sodnikov na Višjem sodišču v ..., drugo pa se je nanašalo na tožnikovo osebno mnenje o morebitni vzpostavitvi enotnega pritožbenega sodišča za družinske zadeve. Predsednik Vrhovnega sodišča na tožnikovo delo ni imel pripomb. Predlaga, naj Vrhovno sodišče v zadevi izpodbijani sklep odpravi in v zadevi samo odloči tako, da ugotovi, da je bil tožnik na seji Sodnega sveta 20. 1. 2022 imenovan za predsednika Višjega sodišča v ... oziroma ga imenuje na to mesto, podrejeno pa, naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne Sodnemu svetu v ponovno odločanje.

8. Toženec v pravočasnem odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe. Uvodoma poudarja, da je možnost izpodbijanja njegovih odločitev v postopkih imenovanja predsednikov sodišč omejena, in sicer je na podlagi 36. člena ZSSve upravni spor mogoč le glede presoje zakonitosti izbirnega postopka ter odločitve Sodnega sveta o izpolnjevanju zakonskih pogojev za imenovanje v to funkcijo. Pravila o dvotretjinski večini ni mogoče razlagati na način, ki ga ponuja tožnik. Sodni svet ima v postopkih imenovanja široko polje proste presoje, saj je zasedba takega mesta po sodni praksi privilegij, ne pravica posameznika. Zato tudi odločanje o izbiri najboljšega kandidata ni odločanje v upravni zadevi v smislu odločanja o pravicah, obveznostih in pravih koristih, saj ne obstoji pravica biti izvoljen na mesto predsednika sodišča. Ni sporno, da je tožnik izpolnjeval formalne pogoje za imenovanje. Sodni svet je pridobil vsa mnenja, ki jih zakon zahteva, upošteval kriterij iz tretjega odstavka 62.a člena ZSSve in s tožnikom opravil razgovor. Sodni svet je vodil zakonit postopek. Vselej ima možnost, da med prijavljenimi kandidati ne izbere nikogar (deveti odstavek 62.b člena ZS). To velja tudi, če se prijavi le en kandidat, sicer bi to pomenilo, da mora Sodni svet tega kandidata izbrati, če izpolnjuje formalne pogoje. Taka razlaga bi bila v nasprotju z ZS in temelji učinkovitega delovanja sodstva. Posledica odločitve, da nihče ne bo izbran, je le, da se razpis ponovi, in ne posega v nikogaršnje pravice ali pravno varovane interese. S tega vidika tudi ni videti razloga, zakaj bi moral Sodni svet poleg rezultata glasovanja in zakonitosti postopka obrazložiti še kar koli drugega. Kandidati ne morejo zahtevati, da bi se moral postopek zaključiti drugače, kot se je. Tudi nezavezujoča mnenja, ki jih Sodni svet pridobi v postopku, ne omejujejo pristojnosti Sodnega sveta, da sprejeme odločitev v okviru svoje ustavne in zakonske vloge neodvisnega organa. Zato ne drži, da bi moral Sodni svet obrazložiti, zakaj tožnika ni izbral na mesto predsednika sodišča. V skladu z osmim odstavkom 62.b člena ZS Sodni svet le v odločbi o imenovanju navede razloge za izbiro oziroma imenovanje med kandidati, ki izpolnjujejo formalne pogoje. Tudi v 35. členu ZSSve je določeno, da morajo biti obrazložene le odločitve o imenovanju ali razrešitvi predsednika sodišča. Enako pravilo velja, kadar noben kandidat ni bil izbran – Sodnemu svetu ni treba navajati, zakaj nobeden od prijavljenih kandidatov ni bil izbran za predsednika sodišča. To velja tudi, če je bil prijavljen en sam kandidat. Navedeno je skladno tudi z zakonsko ureditvijo pristojnosti in načina odločanja Sodnega sveta, saj se mora dvotretjinska večina poenotiti o razlogih, zakaj nekoga izbere, ne pa o tem, zakaj nekoga ne izbere. Obveznost obrazložitve, za katero se zavzema tožnik, bi pomenila, da lahko Sodni svet predlaganega kandidata zavrne le, če bi imel za to (posebej) utemeljene razloge. To pa je v nasprotju z naravo in vsebino postopka ter funkcijo predsednika sodišča kot vodstvenega položaja v sodstvu.

**Dokazni sklep in neizvedba glavne obravnave**

9. Ker so dejstva med njima nesporna, je Vrhovno sodišče odločilo, da ne opravi glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).2 Poleg tega je, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve, že iz podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1 (primerjaj s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

10. Tožba je utemeljena.

**O pravilu dvotretjinske večine**

11. Tožnik si napačno razlaga pravilo iz prvega odstavka 29. člena ZSSve, da Sodni svet o imenovanju predsednikov odloča z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. V primerih, ko je za odločitev potrebna dvotretjinska večina, kar je matematično 7,34 glasov, odgovora na vprašanje, koliko članov Sodnega sveta mora glasovati za sprejem odločitve, ni mogoče iskati z uporabo matematičnega pravila o zaokroževanju. Pri razlagi je treba izhajati iz pojma „večine“: za odločitev z dvotretjinsko večino mora glasovati vsaj dvakrat toliko članov Sodnega sveta kot proti njej. V konkretnem primeru je za imenovanje tožnika na mesto predsednika Višjega sodišča v ... glasovalo sedem članov Sodnega sveta, proti njej pa štirje člani. Za odločitev ni glasovalo dvakrat toliko članov kot proti njej, zato ni bila sprejeta.

**O posebnem položaju Sodnega sveta in načinu njegovega odločanju pri imenovanju kandidata na mesto predsednika sodišča**

12. Ustava v 125. členu zagotavlja neodvisnost sodnikov. Varovanje neodvisnosti sodišča kot celote in neodvisnosti posameznih sodnikov je tudi glavna naloga predsednikov sodišč. Da so pri tem lahko suvereni, morajo biti tudi sami zavarovani pred nedopustnimi pritiski. To se zagotavlja predvsem z ustreznimi varovalkami v postopku njihovega imenovanja in razrešitve. Prav ustavni pomen neodvisnosti sodstva, ki je temelj neodvisnega, nepristranskega in poštenega sojenja na sodiščih, je tudi razlog, da zakonodajalec postopkov izbire kandidatov za izvolitev v sodniško funkcijo in postopkov imenovanja predsednikov in podpredsednikov sodišč ni povsem izvzel iz sodnega varstva.3

13. Po prvem odstavku 36. člena ZSSve je tudi v teh postopkih dovoljen upravni spor, vendar je mogoč le glede presoje zakonitosti izbirnega postopka ter odločitve Sodnega sveta o izpolnjevanju zakonskih pogojev za imenovanje ali izvolitev v te funkcije (četrti odstavek 36. člena ZSSve).

14. Pri konstituiranju sodne oblasti ima Sodni svet v skladu s sistemom zavor in ravnovesij posebno vlogo,4 ki je ustavno opredeljena v 130. in drugem odstavku 132. člena Ustave.5 Da bi to vlogo in svoj položaj lahko uresničeval in prevzemal svoj del odgovornosti za stanje v sodstvu, mu je treba priznati široko polje proste presoje (odločanje po diskrecijski pravici; tretji odstavek 40. člena ZUS-1), kar je že večkrat poudarilo tudi Ustavno sodišče.6 Sodni svet ni in ne sme postati le sledilec predhodno oblikovanih mnenj oziroma „papirnati“ odločevalec, temveč mu je podeljena svoboda, da v izbirnem postopku kot strokovno usposobljeno telo7 celotno gradivo kritično pretrese in ga v okviru svoje diskrecijske pravice ustrezno uravnovesi, nato pa samostojno odloči.8

15. Z namenom, da bi Sodni svet samostojnost odločanja lahko učinkovito udejanjil in bi lahko kritično pretresel v postopku pridobljene listine9 in mnenja (na katera ni vezan),10 je zakonodajalec z novelo ZS-I11 uvedel ustni razgovor. Tega Sodni svet opravi s prijavljenimi kandidati, ki najbolje izpolnjujejo pogoje in kriterije za imenovanje (šesti odstavek 62.b člena ZS) oziroma z vsemi kandidati, ki izpolnjujejo predpisane pogoje (prvi odstavek 33. člena ZSSve). Zakon podrobneje ne določa vsebine ustnega razgovora,12 a iz vsebine šestega odstavka 62.b člena ZS in prvega odstavka 33. člena ZSSve izhaja, da ta vsebuje najmanj dva dela: kandidatovo predstavitev strateškega programa dela in vizije ter postavljanje vprašanj kandidatu s strani članov Sodnega sveta13 in razpravo. Po opravljenem razgovoru s kandidatom/i in naknadno pridobljenem mnenju ministra za pravosodje14 Sodni svet o imenovanju predsednika sodišča odloči z dvotretjinsko večino glasov vseh članov (29. člen ZSSve).

16. V zvezi z vplivom pravne narave odločanja na standard obrazložitve o izbiri je Vrhovno sodišče že v zadevi X Ips 333/2015 z dne 21. 7. 2016 (21. točka obrazložitve) poudarilo, da odločitev o izbiri kandidata za sodnika ali predsednika sodišča ni odločitev o upravni zadevi v smislu odločanja o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih s področja upravnega prava (2. člen ZUP), temveč gre za posamični akt oblastne narave, ki ima značaj javnopravne stvari, v zvezi s katero se Zakon o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) uporablja le smiselno (prvi odstavek 31. člena ZSSve). Smiselna uporaba ZUP pomeni okoliščinam konkretnega primera prilagojeno, „primerno“ uporabo teh določb na način, ki kar najbolj ustreza naravi in namenu ter posebnostim posameznega instituta in področja, na katerem se uporablja. Smiselno, torej v skladu z naravo in namenom postopka, in ne neposredno, se uporablja tudi 214. člen ZUP, ki določa obseg obrazložitve upravne odločbe. Prav zato ZS v osmem odstavku 62b. člena tudi določa, da Sodni svet v odločbi o imenovanju (predsednika sodišča) navede razloge za izbiro oziroma imenovanje izmed kandidatov, ki izpolnjujejo formalne pogoje.15 **O pravici do poštenega postopka v postopkih imenovanja predsednika sodišča**

17. ESČP je v zadevah Tsanova-Gecheva proti Bolgariji16 in Juričić proti Hrvaški odločilo, da razen v primerih, ko je država te zadeve utemeljeno izvzela iz sodnega varstva, tudi postopek izbire sodnika in predsednika sodišča spada med postopke, za katere veljajo zahteve iz 6. člena ESČP.17 Če država kandidatom v postopku imenovanja predsednika sodišča zagotavlja sodno varstvo, čeprav v omejenem obsegu, je tako tudi po praksi ESČP pri odločanju v teh zadevah treba upoštevati standarde poštenega postopka iz 6. člena EKČP. Temu je sledilo tudi Ustavno sodišče, ki je v zadevi Up-1094/18 prav tako poudarilo, da mora imeti Sodni svet kot poseben ustavni organ (131. člen Ustave) pri odločanju široko polje proste presoje, vendar je prav zaradi tega treba (kandidatom) tudi v tem postopku zagotoviti jamstva poštenega postopka iz 22. člena Ustave.18

18. Ustava v 22. členu vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Čeprav pravica biti imenovan za predsednika ne obstaja, pa ima vsakdo pravico, da se pod istimi pogoji kot drug(i) kandidat(i) poteguje za zasedbo takega položaja.19 Postopek, v katerem se kandidat poteguje za mesto predsednika sodišča, mora biti pošten: skladen z ustavo, zakonit20 in transparenten, (ne)izbira pa utemeljena na objektivnih merilih.21 **Presoja okoliščin obravnavanega primera**

19. Po 62.a členu ZS mandat predsednika sodišča traja šest let in število mandatov ni omejeno. Kot je že bilo pojasnjeno, postopek imenovanja predsednika sodišča ureja 62b. člen ZS. Sodni svet po pridobitvi prijav in potrebnih mnenj predsednikov sodišč s prijavljenimi kandidati opravi ustni razgovor. Na ustnem razgovoru, na katerem je lahko prisoten tudi minister za pravosodje, kandidati predstavijo strateški program dela; minister za pravosodje mora nato v 15 dneh po opravljenem razgovoru Sodnemu svetu predložiti pisno mnenje o kandidatih. O imenovanju predsednika sodišča odloči Sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov (29. člen ZSSve).

20. Sodni svet je v obravnavani zadevi pred odločanjem zaprosil za mnenje predsednika Vrhovnega sodišča s pozivom, naj se opredeli do uspešnosti poslovanja sodišča v preteklem šestletnem obdobju. Predsednik Vrhovnega sodišča je v svojem mnenju na podlagi analize statističnih podatkov ocenil, da Višje sodišče v ... dosega dobre rezultate, strateški program, ki ga je pripravil tožnik, pa je preudaren in dovolj ambiciozen. Prepoznal in izpostavil je tožnikovo natančno in vsestransko poznavanje dinamike delovanja sodišča ter sodstva kot celote in sodnoupravnih mehanizmov, ki jih ima na razpolago predsednik sodišča za zagotavljanje uspešnega poslovanja sodišča. Minister za pravosodje je tožnikovo kandidaturo za predsednika podprl z utemeljitvijo, da ima tožnik vodstvene izkušnje in se je izkazal z uspešnim poslovanjem sodišča v preteklem obdobju.

21. Iz same zasnove postopka imenovanja predsednikov sodišč, ki je namenjena varovanju neodvisnosti sodstva, in prepovedi abrbitrarnosti, izhaja, da bolj kot so mnenja pristojnih o kandidaturi usklajena in argumentirana ter drugačna od odločitve Sodnega sveta, manj je zakonitega prostora za posplošeno in vsebinsko prazno obrazložitev toženca. Pri tem ni nepomembno, da tožnik po zadnjih dveh ocenah sodniške službe, ki sta vsebovali tudi oceno njegovih sposobnosti za opravljanje nalog na vodstvenem delovnem mestu, izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje. Sodni svet je sicer tožnika po razgovoru pozval k dodatnim pojasnilom v zvezi s sodno statistiko Višjega sodišča v ..., a po tem, ko jih je prejel, ni izrazil nobenih pomislekov niti ni od kandidata zahteval dodatnih pojasnil ali ga vabil na ponovni razgovor, tako da bi bilo mogoče iz razgovora z njim ali pisne komunikacije razbrati razloge za neizbiro.

22. Vrhovno sodišče glede na navedene okoliščine tega primera ocenjuje, da skopa navedba, da "tožnik ni prepričal potrebnega števila navzočih članov Sodnega sveta, da bo z njegovim (ponovnim) imenovanjem na mesto predsednika Višjega sodišča v ... zagotovljeno najbolj optimalno vodenje navedenega sodišča“, ne omogoča ocene o nearbitrarnosti odločanja. Vrhovno sodišče soglaša s tožencem, da tožnik nima pravice od Sodnega sveta zahtevati pozitivne odločitve o njegovi kandidaturi. Glede na opisane okoliščine obravnavanega primera in tudi izkazano drugačne odločitve Sodnega sveta v primerljivih primerih,22 tako glede vsebine kot glede obsega obrazložitve, pa ima po oceni Vrhovnega sodišča zaradi pravice do poštenega postopka pravico do navedbe razlogov, na podlagi katerih se bo mogoče prepričati, da člani Sodnega sveta niso odločali arbitrarno in tožnikove kandidature niso zavrnili, ne da bi za to imeli utemeljene strokovne razloge. Ustavni pomen neodvisnosti sodstva, kljub posebnostim postopka imenovanja predsednika sodišča in diskrecijskega načina odločanja od članov Sodnega sveta zahteva, da z zadostno obrazložitvijo odločitve ne le kandidata ampak tudi javnost prepričajo o spoštovanju meja diskrecijskega odločanja, poštenosti postopka in enakem obravnavanju, kar je tudi bistvo načela vladavine prava iz 2. člena Ustave v zvezi z 157. členom Ustave.

**Sklepno**

23. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je Sodni svet zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti kršil tožnikovo pravico do poštenega postopka in je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, odpravilo odločbo Sodnega sveta Su 287/2021-23 z dne 20. 1. 2022 in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek.

24. Tožnik povrnitve stroškov postopka ni zahteval. 1 Oceni sodniške službe Personalnega sveta Vrhovnega sodišča, št. SuZ 71/2017 z dne 27. 10. 2017 in št. SuZ 134/2020 z dne 12. 2. 2021. 2 Glej sodbo ESČP v zadevi Schuler-Zgraggen proti Švici, št. 14518/89 z dne 24. 6. 1993, 58. točka obrazložitve, sodbo Ustavnega sodišča Up-360/16 z dne 18. 6. 2020, 15. točka obrazložitve, in sklep Vrhovnega sodišča X Ips 22/2020 z dne 26. 8. 2020, 13. točka obrazložitve. Tožnik tudi ni predlagal, naj se opravi glavna obravnava, oziroma je to vprašanje prepustil sodišču (II. točka tožbe). 3 Tako sodba VS RS U 1/2021 z dne 17. 2. 2021, 12. točka obrazložitve. 4 Pristojnosti so naštete zlasti v 23. členu ZSSve. 5 Sodni svet državnemu zboru predlaga kandidate za izvolitev sodniško funkcijo (130. člen Ustave) in razrešitev sodnikov (drugi odstavek 132. člena Ustave). 6 Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-1094/18-13 z dne 21. 2. 2019, 10. točka obrazložitve. 7 Tako tudi odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-184/16 z dne 11. 7. 2017, 10. točka obrazložitve. 8 Primerjaj sklep VS RS U 6/2020 z dne 7. 10. 2020. 9 Kandidati, ki se odzovejo na javni poziv sodnikom k vložitvi kandidatur na vodstveno mesto predsednika, morajo prijavi priložiti življenjepis z opisom svoje strokovne dejavnosti, šestletni strateški program dela sodišča in dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 62. člena ZS. 10 ZS v drugem odstavku 62.a člena določa, da Sodni svet predsednike drugih sodišč imenuje z odločbo po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za pravosodje, predhodnem mnenju predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in predhodnem mnenju predsednika neposredno višjega sodišča oziroma predsednika okrožnega sodišča za imenovanje predsednika okrajnega sodišča, ki je organizacijska enota tega okrožnega sodišča. 11 Uradni list RS, št. 96/2009. 12 Tega ne opredeljujeta niti ZSSve niti Poslovnik Sodnega sveta, Uradni list RS, št. 74/2017. 13 Na ustnem razgovoru lahko sodelujeta in zastavljata vprašanja tudi predsednik Vrhovnega sodišča in minister za pravosodje, ki mu ZS v taisti določbi pravico sodelovanja in postavljanja vprašanj izrecno podeljuje. 14 ZS v petem odstavku 62.b člena določa, da se pisni mnenji predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in predsednika neposredno višjega sodišča oziroma predsednika okrožnega sodišča za imenovanje predsednika okrajnega sodišča, če je sodišče organizacijska enota tega okrožnega sodišča, vročita vsem prijavljenim kandidatom najmanj 5 dni pred razgovorom iz naslednjega odstavka, v sedmem odstavku istega člena pa, da mora minister, pristojen za pravosodje, pisno mnenje o kandidatu predložiti Sodnemu svetu v roku 15 dni po opravljenem razgovoru. 15 Vrhovno sodišče je v isti zadevi še poudarilo, da mora Sodni svet obrazložiti odločitev o tem, zakaj je izbrani kandidat po njegovem mnenju najprimernejši, obrazložitev pa zaradi specifičnega načina odločanja ne zajema tudi primerjave z neizbranim kandidatom. 16 Zadeva ESČP Tsanova-Gecheva proti Bolgariji, št. 43800/12 z dne 15. 9. 2015, 48., 53. in 66. točka obrazložitve. 17 Zadeva ESČP Juričić proti Hrvaški, št. 58222/09 z dne 26. 7. 2011, 55. in 76. točka obrazložitve. 18 Glej 10. točko obrazložitve odločitve Ustavnega sodišča RS, št. Up-1094/18 z dne 21. 2. 2019. 19 Tako odločbi Ustavnega sodišča št. Up-134/95 z dne 14. 3. 1996, 13. točka obrazložitve, in Up-757/19-29 z dne 20. 2. 2020, 9. točka obrazložitve. Glej tudi odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-198/03 z dne 14. 4. 2005, 9. točka obrazložitve, sklep Ustavnega sodišča št. U-I-225/16 z dne 6. 12. 2017, 8. točka obrazložitve, in odločbo Ustavnega sodišča št. Up-1094/18, 10. točka obrazložitve. 20 Primerjaj odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-157/17, Up-143/15 z dne 5. 4. 2018, in Up-757/19-29 z dne 20. 2. 2020, 11. točka obrazložitve. 21 Odločba Ustavnega sodišča Up-757/19-29 z dne 20. 2. 2020, 13. točka obrazložitve. 22 Na primer odločbe Sodnega sveta Su 38/2019, Su 159/2017 in Su 593/2017.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia