Jedro

Po 13. členu Zštip-1 lahko med drugim pravico do štipendije pridobijo upravičenci, ki so pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja prve ali druge stopnje, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije v RS ali v tujini, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov. Iz 5. člena Pravilnika o dodeljevanju državnih štipendij pa izhaja, da morata biti sočasno izpolnjena oba kumulativno predpisana pogoja. To pomeni, da se prvi vpis v prvi letnik upošteva le, ko po prekinitvi izobraževanja ne pride do spremembe izobraževalnega programa, ali če ob spremembi izobraževalnega programa ne pride do prekinitve izobraževanja. Takšno dejansko stanje pa v predmetni zadevi ni podano, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka. Pri tožnici je prišlo do prekinitve izobraževanja na Fakulteti B. C., in tudi do spremembe smeri izobraževalnega programa (iz smeri turizem v smer marketing), ko je dopolnila več kot 40 let starosti. V predmetni zadevi torej ni izkazan dejanski stan iz 1. niti iz 2. odstavka 5. člena Pravilnika in ne iz 13. člena ZŠtip-1, zato tožnica ni upravičena do državne štipendije. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo upravnih odločb tožene stranke s priznanjem pravice do državne štipendije.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 23. 3. 2015 in odločbe CSD A. št. ... z dne 13. 11. 2014 ter priznanje pravice do državne štipendije, ker je presodilo, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita.

2. Zoper navedeno sodbo je tožnica po pooblaščeni odvetnici vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njeno spremembo v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku oziroma podrejeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Predlaga tudi oprostitev plačila sodnih taks ter povračilo stroškov pritožbenega postopka.

Navaja, da je bila leta 1992 vpisana v 1. letnik B. fakultete v C., ki je za vse študente vseh študijskih programov skupen. Takrat je izpolnjevala zakonski pogoj starosti. Kasneje je študij nadaljevala in se vpisala v nadaljnji letnik smer marketing, pri čemer ne gre za menjavo programa, temveč zgolj za izbiro smeri študija. Iz potrdila o opravljenih izpitih B. fakultete, v katero je bila vpisana 1992 izhaja, da gre za nadaljevanje istega študija iste smeri. Izobraževalni program se torej ni spremenil kot zmotno ugotavlja sodišče. Opravila je vse manjkajoče izpite in se redno vpisala v nadaljnji letnik iste fakultete istega programa. Sodišče naj bi se zmotno sklicevalo na opravljanje izpitov na D., ki s predmetno zadevo nimajo nobene zveze. V kolikor je sodišče dvomilo v njene tožbene navedbe, bi v okviru materialno procesnega vodstva lahko opravilo dodatne poizvedbe na B. fakulteti v C., česar ni storilo. Sklicuje se ne potrdilo E. z dne 25. 10. 2011 in 12. 10. 2009, poizvedbe pri E. C. in potrdilo o vpisu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi z 2. odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP), na katere je potrebno paziti tudi po uradni dolžnosti. Sodba vsebuje odločilne dejanske in pravilne pravne razloge, ki jih pritožbeno sodišče ne navaja znova, temveč na pritožbo tožnice dodaja le še naslednje.

5. V obravnavani zadevi gre za spor zaradi pravice do državne štipendije za študijsko leto 2014/2015. Materialno pravno izhodišče

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 56/2013 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZŠtip-1) in Pravilniku o dodeljevanju državnih štipendij (Ur. l. RS, št. 111/2013; v nadaljevanju Pravilnik).

ZŠtip-1 med drugim ureja štipendije za študente, vključene v programe višješolskega ter visokošolskega izobraževanja in za udeležence izobraževanja odraslih, določa vrste štipendij, pogoje za dodelitev, višino, dodatke, postopke dodeljevanja, sofinanciranje kadrovskih štipendij, delna financiranja, vodenje evidenc, dolžnost sporočanja in nadzor nad izvajanjem zakona (1. člen). Ena od štipendij po ZŠtip-1 je tudi državna štipendija (8. člen). V III. poglavju ZŠtip-1 določa upravičence in splošne pogoje za pridobitev štipendije. Med splošna pogoja za pridobitev štipendije uvršča državljanstvo RS s prebivališčem v RS (12. člen) in starost prosilca. Po 13. členu ZŠtip-1 namreč lahko med drugim pravico do štipendije pridobijo upravičenci, ki so pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja prve ali druge stopnje, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije v RS ali v tujini, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov. Sicer je državna štipendija namenjena študentom, ki izhajajo iz socialno šibkejših družin (15. člen). Glede vprašanja statusa vlagatelja, postopka uveljavljanja državne štipendije, načina ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino državne štipendije, obdobje prejemanja in izplačevanja, spremembo okoliščin in pravil o neopravičeni priznani pravici do štipendije itd., zato ZŠtip-1 odkazuje na uporabo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev(1) (16. člen).

7. Podrobneje so vprašanja vlog in dokazil za dodelitev in nadaljnje prejemanje državne štipendije, izračun povprečne cene, dodatek k državni štipendiji, sprememba in zaključek izobraževanja, mirovanje, izplačevanje in nekatera druga vprašanja urejena s podzakonskim splošnim pravnim aktom. Predhodno cit. Pravilnik med drugim izrecno določa, da se pri vlagatelju, ki po prekinitvi izobraževanja nadaljuje z izobraževanjem na istem izobraževalnem programu, upošteva starost ob prvem vpisu v prvi letnik tega izobraževalnega programa, če je uspešno zaključil letnik oz. letnike, ki jih je opravljal pred prekinitvijo izobraževanja (1. odstavek 5. člena). Tudi pri vlagatelju, ki spremeni izobraževalni program za pridobitev iste ravni izobrazbe in ne prekine izobraževanja, se pri ugotavljanju starostnega pogoja upošteva starost ob prvem vpisu v prvi letnik predhodnega izobraževalnega programa (2. odstavek 5. člena).

Iz predhodno navedenih določb Pravilnika eksplicitno izhaja, da morata biti sočasno izpolnjena oba, kumulativno predpisana pogoja. Pomeni, da se prvi vpis v prvi letnik upošteva le, ko po prekinitvi izobraževanja ne pride do spremembe izobraževalnega programa, ali če ob spremembi izobraževalnega programa ne pride do prekinitve izobraževanja. Takšno dejansko stanje pa v predmetni zadevi zagotovo ni podano, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka.

Dejanske okoliščine konkretnega primera

8. Ni sicer sporno, da se je tožnica, ki je rojena 31. 3. 1973, prvič v program B. fakultete C., vpisala v študijskem letu 1992/1993. Na podlagi razpoložljive listinske dokumentacije sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da se je po opravljenem prvem letniku v študijskem letu 1995/1996 vključila v program turizem in se šele leta 1999/2000 ponovno vpisala v drugi letnik tega programa. Povsem pravilno nadalje zaključuje, da je tožnica sama k vlogi z dne 30. 9. 2014 za uveljavitev pravic iz javnih sredstev - torej državne štipendije za študijsko leto 2014/2015, priložila potrdilo o vpisu na D. Fakulteto F. v tretji letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa marketing.

9. Predhodno navedena dejstva nedvomno kažejo, da je pri tožnici prišlo do prekinitve izobraževanja na B. C. - smer turizem (saj se je v program marketing vpisala šele v letu 2013/2014), in tudi do spremembe smeri izobraževalnega programa (iz smeri turizem v smer marketing), ko je dopolnila več kot 40 let starosti. V predmetni zadevi torej ni izkazan dejanski stan iz 1., niti iz 2. odstavka 5. člena Pravilnika ne iz 13. člena ZŠtip-1, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Pritožničino drugačno zatrjevanje je protispisno in že zato ne pogojuje drugačne odločitve od izpodbijane.

Odločitev pritožbenega sodišča

10. Glede na predhodno utemeljitev sta torej tudi po presoji pritožbenega sodišča zavrnilna posamična upravna akta pravilna in zakonita in z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na njuno odpravo utemeljeno zavrnjen. Posledično je zakonito zavrnjena tudi vtoževana pravica do državne štipendije. Na temelju 353. člena ZPP je zato potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

11. Ob takšnem pritožbenem izidu je potrebno hkrati odločiti, da priglašeni stroški pritožbe za delo tožničine pooblaščenke, ki jo zastopa po odločbi Bpp 7/2016 z dne 8. 1. 2016, bremenijo proračun prvostopenjskega sodišča. Hkrati je potrebno pojasniti, da je pritožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse popolnoma brezpredmeten. V sodno socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj ter socialnega varstva glede na 71. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004; v nadaljevanju ZDSS-1), sploh ni taksne zavezanosti.

(1) Uradni list RS, št. 62/2010 s poznejšimi spremembami; ZUPJS.