Jedro

Zakonski znaki kaznivega dejanja po prvem odstavku 284. člena KZ-1 so izpolnjeni, če priča zavestno poda izjavo, ki je objektivno neresnična in se nanaša na predmet presoje oziroma na dejstva, ki morajo biti taka, da je lahko na njih utemeljena odločitev.

Predmet inkriminacije po prvem odstavku 284. člena KZ-1 je izključno navajanje dejstev, katerih neresničnost je objektivno mogoče preveriti in ki so lahko podlaga za odločitev, in ne navajanje subjektivnih prepričanj, vrednostnih ocen in mnenj.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A.

1.Okrajno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom po 1. točki prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ustavilo kazenski postopek zoper A. A. zaradi kaznivega dejanja krive izpovedbe po prvem odstavku 284. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 26. 9. 2022 pritožbo višjega državnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno.

2.Vrhovni državni tožilec mag. Harij Furlan je zoper izpodbijani pravnomočni sklep vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona s predlogom, naj Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in ugotovi, da je bil s pravnomočnim sklepom kršen prvi odstavek 284. člena KZ-1 v zvezi s prvo točko 372. člena ZKP.

3.Zahteva za varstvo zakonitosti je bila po drugem odstavku 423. člena ZKP posredovana Romani Pajenk in njenim zagovornikom, ki nanjo niso odgovorili.

B.

4.Vrhovni državni tožilec zatrjuje, da sta sodišči z izpodbijanima sklepoma prekršili kazenski zakon glede vprašanja, ali so podani zakonski znaki kaznivega dejanja po prvem odstavku 284. člena KZ-1. Tožilec se ne strinja s presojo sodišč prve in druge stopnje, da opis dejanja ne vsebuje konkretizacije izvršitvenega ravnanja, ker v njem niso navedena dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja neresničnost obdolženkinih izjav in njena zavest o njihovi neresničnosti, in ker v njem ni navedeno, da se kriva izpovedba nanaša na bistveno stvar postopka. Tožilec navaja, da je izvršitveno ravnanje zadostno konkretizirano z očitkom lažne izpovedbe, ki mu sledi opisana vsebina lažnih navedb, pri čemer izraz "lažno" implicira tako neresničnost povzetih izpovedb kot tudi zavest o njihovi neresničnosti. K temu dodaja, da subjektivnih zakonskih znakov in nanašanja izpovedb na bistvene stvari postopka, v katerem je bila dana kriva izpovedba, ni potrebno konkretizirati v dejanskem opisu, pač pa gre za dejstva, ki so stvar obrazložitve obtožnega akta in sodne odločbe.

5.Povzeti očitki niso utemeljeni. Zakonski znaki kaznivega dejanja po prvem odstavku 284. člena KZ-1 so izpolnjeni, če priča zavestno poda izjavo, ki je objektivno neresnična in se nanaša na predmet presoje oziroma na dejstva, ki morajo biti taka, da je lahko na njih utemeljena odločitev.

6.V obravnavani zadevi je bilo obdolženki očitano, da je kot priča v postopku parlamentarne preiskave na seji preiskovalne komisije Državnega zbora podala pet lažnih izjav, katerih vsebina je povzeta v dejanskem opisu.

7.Vrhovnemu državnemu tožilcu je sicer mogoče pritrditi v navedbi, da gre pri zavesti o neresničnosti dejstev za subjektivni zakonski znak, ki je v dejanskem opisu zadostno konkretiziran s sklicevanjem na zakonsko prvino, zaključek o njegovem obstoju pa je stvar dokazne ocene, ki sodi v obrazložitev. Vendar je temu stališču pritrdilo že sodišče druge stopnje (12. točka razlogov) in za presojo vložnikovega očitka ni odločilen. Odločilno je zgolj vprašanje, ali so v opisu dejanja ustrezno konkretizirani objektivni zakonski znaki kaznivega dejanja.

8.Predmet inkriminacije po prvem odstavku 284. člena KZ-1 je izključno navajanje dejstev, katerih neresničnost je objektivno mogoče preveriti in ki so lahko podlaga za odločitev, in ne navajanje subjektivnih prepričanj, vrednostnih ocen in mnenj. Že zgolj iz tega razloga obdolženkine izjave, da ne pozna gospodarskih družb njenega brata in njunega poslovanja ter da ne ve ničesar o kreditih družbama A. d.d. in B. d.d., ne izpolnjujejo zakonskih znakov kaznivega dejanja krive izpovedbe po prvem odstavku 284. člena KZ-1.

9.V preostalem Vrhovno sodišče v celoti pritrjuje presoji sodišč prve in druge stopnje, da je dejanski opis posplošen in v njem v nobenem pogledu ni zadoščeno zahtevi po konkretizaciji objektivne neresničnosti izpovedb. Opis namreč vsebuje le povzetek vsebine obdolženkinih izjav in navedbo, da te izjave pomenijo "lažno izpovedbo", kar je zgolj sopomenka abstraktnega zakonskega znaka "krive izpovedbe" in glede na vsebino konkretnih obdolženkinih izjav ne omogoča prepoznave, v čem naj bi bile te izjave neresnične. Vložnikove pomisleke, da bi takšne navedbe pomenile nepotreben prenos večjega dela obrazložitve v tenor obtožnega akta, je pravilno zavrnilo že sodišče druge stopnje in pojasnilo, da za konkretizacijo objektivne neresničnosti izjave zadostuje kratka in jasna navedba odločilnih dejstev, ki po objektivni plati konkretizirajo neresničnost posamezne izjave (13. točka razlogov).

10.Takšnih odločilnih dejstev v dejanskem opisu ni zaznati, zato tudi ni mogoče sprejeti vložnikovega stališča, da je izrek z vidika zakonskega opisa jasen, določen in konkretiziran ter obdolženki omogoča učinkovito obrambo. Vložnik svoje stališče podkrepi z navedbo, da očitek lažne izpovedbe o tem, da se obdolženka ni vpletala v poslovanje družb C., d.d. in D., d.d., implicitno pomeni, da je bila obdolženka vpletena v poslovanje navedenih družb. Na takšen način ni mogoče konkretizirati objektivne neresničnosti izjave, saj v ničemer ni preseženo posplošeno zanikanje njene resničnosti. Enako velja za preostale izjave, ki jih je obtožni akt očital obdolženki, saj iz opisa, da naj bi obdolženka lažno izpovedala, da z aranžmaji B. B. na E. nima nič ali da ni sodelovala pri kreditnih dogovorih, zaradi uporabljenega krožnega sklepanja (tavtologije) ni mogoče razbrati, kaj naj bi obdolženka imela z aranžmaji in kako naj bi sodelovala pri kreditnih dogovorih, kar bi v danem primeru zahtevala konkretizacija očitka, da te izjave objektivno niso resnične.

11.Ob vsem navedenem pa Vrhovno sodišče dodaja še, da iz dejanskega opisa ni mogoče razbrati niti, v čem naj bi bile domnevno neresnične izjave v katerem koli pogledu pomembne za predmet presoje, niti na kakšen način bi lahko vplivale na odločitev.

12.Glede na takšen izrazito pomanjkljiv opis sta sodišči utemeljeno presodili, da tenor obtožnega akta ne vsebuje konkretizacije zakonskih znakov kaznivega dejanja po prvem odstavku 284. člena KZ-1.

C.

13.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da zatrjevana kršitev kazenskega zakona ni podana, zato je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo na podlagi prvega odstavka 425. člena ZKP.

14.Odločitev je bila sprejeta soglasno.

-------------------------------

G. Dugar in B. Zobec: 284. člen, v: Veliki znanstveni komentar Posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1) - 3. knjiga (ur. D. Korošec et al.), Ljubljana 2023, str. 329-330.

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 284, 284/1

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.