Jedro

Vrhovno sodišče je v ponovnem postopku zoper razveljavljeno odločbo II Ips 705/2007 upoštevalo oceno Ustavnega sodišča glede nedopustnosti poseganja v pravnomočno odločbo upravnega organa v konkretnem primeru, kar narekuje zavzetje enakega stališča tudi v predmetni zadevi.

Izrek

Reviziji tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi tožene stranke ugodi in se tožbeni zahtevek iz 1. točke prvostopenjske sodbe zavrne.

Tožeča stranka je dolžna tožencema povrniti pravdne stroške v višini 2.505,75 EUR v petnajstih dneh od prejema te odločbe, od tedaj dalje tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da je tožeča stranka izključni lastnik nepremičnine s parc. št. 202/3 – gozd v izmeri 13 a 63 m2, vpisane v vl. št. 423 k. o. ..., ter je zato tožena stranka tožeči dolžna izstaviti za vknjižbo lastninske pravice primerno listino (prvi toženec do 2/3 in drugi toženec do 1/3), ker bo sicer tako listino nadomestila pravnomočna sodba (tč.1 izreka). Ugodilo je tudi zahtevku v delu glede ugotovitve lastninske pravice tožeče stranke na delu parcele s parc. št. 180/6 (tč. 2 izreka). Ugotovilo je, da je tožeča stranka izključni lastnik vzhodnega dela parcele št. 180/6 k. o. ..., to je tistega dela, ki ne vključuje dela bivše parcele št. 180/1 k. o. ... v izmeri 30 x 8 m, označenega z rožnato barvo na skici izvedenskega mnenja sodne izvedenke M. K. z dne 6. 1. 2006 v prilogi 10, ter je zato tožena stranka glede enakih deležev dolžna dopustiti geodetsko odmero (parcelacijo) tega dela nepremičnine, ki je v prilogi prikazan v beli barvi, in po izvršeni parcelaciji izstaviti za vknjižbo lastninske pravice primerno listino, na podlagi katere se bo pri novo nastali parceli (zgoraj navedenemu vzhodnem delu parcele 180/6 k. o. ..., označenem v navedeni prilogi mnenja izvedenke z belo barvo) vknjižila izključna lastninska pravica na ime tožeče stranke, ker bo sicer tako listino in dovoljenje nadomestila pravnomočna sodba. Pod točko 3 izreka pa je sodišče zavrnilo primarni zahtevek glede ugotovitve izključne lastnine nepremičnine s parc. št. 197 in parc. št. 180/6 s vl. št. 423 k. o. ..., ter podredni tožbeni zahtevek glede dela nepremičnine s parc. št. 202/3 k. o. ... in v zvezi s tem povezano zahtevo za izdajo zemljiškoknjižne listine. Priloga 10 izvedenskega mnenja sodne izvedenke M. K. z dne 6. 1. 2006 je postala sestavni del sodbe. Sodišče je tožencema naložilo še solidarno povrnitev dela pravdnih stroškov tožeči stranki.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje pod 1. točko izreka, ter odločilo o povrnitvi revizijskih stroškov.

3. Vrhovno sodišče je z odločbo II Ips 695/2009 z dne 8. 10. 2009 revizijo toženih strank zavrnilo.

4. Zoper odločbo Vrhovnega sodišča je tožena stranka vložila ustavno pritožbo. Ustavno sodišče je z odločbo Up-20/10-18 dne 2. 3. 2012 sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 695/2009 z dne 8. 10. 2009 razveljavilo in zadevo vrnilo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

5. V ponovnem postopku je Vrhovno sodišče odločalo o reviziji toženih strank, ki sta navajali, da parcela št. 202/3 k. o. ... ni bila ne predmet cenitve, ne prodaje v stečaju, saj ni bila last tožeče stranke. Ker je sodišče ugotovilo drugače, kar je v izrecnem nasprotju z listinami v spisu, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Menita, da OGP tudi z gradnjo čez mejo na zemljišče 202/3 k. o. ... s prizidkom nekaj kvadratnih metrov ni mogel postati lastnik celotne gozdne parcele 1363 m2. Tožeča stranka kot gradbeno podjetje sploh ni moglo imeti za svojo dejavnost v uporabi gozda, ki v naravi predstavlja strmo pobočje ob reki Soči in na njem ni moglo izvajati nobene dejavnosti oziroma ga dejansko uporabljati. Dodajata, da sodišče za razveljavitev denacionalizacijske odločbe nima sodne pristojnosti, zato bi bilo treba tožbo zavreči kot nedopustno. Ker bi se obstoj ovire za vrnitev nepremičnine v naravi v pravdi lahko ugotavljalo kvečjemu kot predhodno vprašanje, je sodišče s svojo odločitvijo kršilo 22. člen Ustave. Sodišči tudi nista podali ključne ugotovitve, na podlagi katerega predpisa je bil ob začetku stečaja imetnik pravice uporabe parc. št. 202/3 k. o. ... prav tožeča stranka in ne A. gozdno gospodarstvo. Menita, da v konkretnem primeru ZLNDL ne more biti pravna podlaga za obstoj lastninske pravice tožeče stranke na dan začetka stečajnega postopka dne 23. 10. 1990. Predlagata, da revizijsko sodišče spremeni v prvi točki sodbi druge in prve stopnje in zahtevek tožeče stranke v tem delu zavrne ter ji naloži povrnitev pravdnih stroškov, podrejeno pa, da revizijsko sodišče obe sodbi v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo v tem delu v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

6. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

7. Revizija tožene stranke je utemeljena.

8. Ustavno sodišče je odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 695/2009 z dne 8. 10. 2009 razveljavilo, ker temelji odločitev Vrhovnega sodišča glede vprašanja poseganja v pravnomočno upravno odločbo na povsem enakih stališčih kot že razveljavljena sodba Vrhovnega sodišča II Ips 705/2007. Vrhovno sodišče je v ponovnem postopku(1) zoper razveljavljeno odločbo II Ips 705/2007 upoštevalo oceno Ustavnega sodišča glede nedopustnosti poseganja v pravnomočno odločbo upravnega organa v konkretnem primeru, kar narekuje zavzetje enakega stališča tudi v predmetni zadevi (1. točka izreka).

9. Po presoji Ustavnega sodišča je namreč v zadevi odločilno, da je bilo z delno odločbo s strani Sekretariata za komunalno, cestno in stanovanjsko gospodarstvo Občine ... dne 13. 7. 1993 med drugim pravnemu predniku toženih strank v last in posest izročena tudi parcela št. 202/3 k. o. ... Ker je ta odločba postala pravnomočna, sodišče v sodnem postopku ne sme poseči v lastninsko pravico toženih strank, ne da bi bila odločba upravnega organa prej razveljavljena, odpravljena ali spremenjena iz razloga in po postopku, določenem z zakonom, oziroma ne da bi bili po takšnem postopku odstranjeni njeni učinki.

10. Odločitev o stroških temelji na drugem odstavku 165. ter prvem odstavku 154. člena ZPP, Odvetniški tarifi ter Zakonu o sodnih taksah. Pravdni stroški na prvi stopnji so bili toženi stranki priznani v višini 22 %, tako da ji je tožeča stranka dolžna povrnit še preostalih 78 %, to je 1.835,75 EUR (glej izračun priznanih stroškov v obrazložitvi sodbe sodišča prve stopnje – l. št. 321). Stroški pritožbenega postopka in deloma tudi revizijskega so bili odmerjeni s sklepom sodišča prve stopnje P 24/2005 z dne 8. 5. 2012 (l. št. 486). Še preostali stroški revizijskega postopka pa glede na stroškovnik na l. št. 444 in potrdilo o plačilu sodnih taks v višini 417,3 EUR znašajo 670 EUR.

Op. št. (1): II Ips 388/2011 z dne 26. 1. 2012.