Jedro

Pavšalne in dokazno nepodprte navedbe o preteklih nezakonitih in krivičnih odločitvah pristojnega višjega sodišča ne pomenijo tehtnega in utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo toženčev predlog za oprostitev plačila sodne takse za vložitev predloga za dopustitev revizije.

2. Toženec je skupaj s pritožbo zoper navedeno odločitev podal predlog za delegacijo pristojnosti na drugo višje sodišče. Menil je, da je iz konkretnega spisa razvidno, da so vse odločitve pristojnega sodišča in Višjega sodišča v Ljubljani sramotne za vladavino prava ter za človekove pravice in svoboščine, saj temeljijo na lažeh tožnikov in A. A. ter na neupoštevanju pravdne nesposobnosti tožnika (pravilno toženca), njegove socialne stiske ter mu kratijo ustavne pravice in pravice iz 6., 13. in 14. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tožnik (pravilno toženec) in njegovi nasledniki s strani pravne in socialne države že dvajset let trpijo splošno znano psihično in ekonomsko nasilje, kar je razvidno iz izjave, podane na Centru za socialno delo... dne 13. 2. 2020. Višje sodišče noče videti in popraviti očitno protizakonitih in krivičnih odločitev. Predlaga odstop zadeve v reševanje poštenemu in nepristranskemu pritožbenemu sodišču. **Odločitev o predlogu**

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

4. Med „druge tehtne razloge“, iz katerih je mogoče prenesti pristojnost, sodi tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki upravičuje prenos pristojnosti v primerih, ko bi bilo objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Pravila o delegaciji pristojnosti so izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti, zato jih je treba razlagati restriktivno. Pavšalne in dokazno nepodprte navedbe o preteklih nezakonitih in krivičnih odločitvah pristojnega višjega sodišča ne pomenijo tehtnega in utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi. Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posameznih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih izjemnih okoliščin, zaradi katerih bi bili prav vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.

5. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je toženčev predlog za določitev drugega sodišča za odločanje v tej pravdni zadevi zavrnilo.

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu obrazložitve. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).