Jedro

Na predložitev listine v overjenem prevodu pozove sodišče stranko v okviru materialno procesnega vodstva, česar pa revidentka ne graja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnica je dolžna tožencu povrniti stroške odgovora na revizijo v višini 405,60 EUR v petnajstih dneh od prejema te odločbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice, da ji je toženec dolžan plačati znesek 2.638.030.800.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 11. 2010 in ji naložilo plačilo 604,06 EUR pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnica je zoper pravnomočno sodbo vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka. Navaja, da se sodba opira na listino v tujem jeziku, zaradi česar se sodba ne more preizkusiti. Ker je sodišče ni zaslišalo, pri čemer je bil razlog njene zamude na narok opravičljiv, meni, da je podana kršitev določb pravdnega postopka. Nadalje navaja, da iz dokaznega postopka ne izhaja, da naj bi bil posel sklenjen v imenu in za račun avstrijske družbe A. projekt, ker blagajniški prejem tega ne potrjuje in tudi ni opremljen s štampiljko družbe. Argumentira zakaj sta sodišči zmotno presodili dogovor med strankama in meni, da dogovor ni bil razdrt in ni prenehal veljati. Predlaga, da Vrhovno sodišče sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču druge (prve) stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrženje, podredno pa zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Po drugem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (neposredna oziroma direktna revizija). Če se vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe giblje v razponu med 2.000,00 EUR in 40.000,00 EUR, je revizija dovoljena le, če jo dopusti sodišče (dopuščena revizija).(1)

7. Z izpodbijano pravnomočno sodbo je bil glede na njen izrek zavrnjen denarni zahtevek tožnice na plačilo zneska v višini 2.638.030.800.000,00 EUR, kar glede na določbo drugega odstavka 367. člena ZPP pomeni, da je revizija dovoljena.

8. Sodišče prve stopnje je presodilo, kar je prestalo pritožbeni preizkus, da tožnici ni uspelo dokazati, da je dogovor o vlaganju denarnih sredstev in izplačilu dobička(2) sklenila s tožencem kot fizično osebo, zato ni podana njegova pasivna legitimacija. Takšno odločitev je oprlo na listino (A5) „ A. profit pooblaščeni pogoji razporeditve profita na nove partnerje“, kjer je navedena avstrijska družba A. projekt in ne toženec osebno. Iz potrdila o vplačilu oziroma blagajniškega prejemka na hrbtni strani priloge A5 pa povsem jasno izhaja, da je bil denar prevzet v imenu in za račun avstrijske družbe A. projekt, Reprezentanz ... (v nadaljevanju A. projekt), za katero je posredoval toženec. Nadalje je ugotovilo, da tudi iz pooblastila z dne 10. 7. 2005 (A6) izhaja, da bi se investirani znesek (v višji vrednosti) dvignil pri družbi A. projekt. Sodišče na podlagi dokazne ocene še zaključi, da iz predloženih dokazov ne izhaja, da bi obstajal dogovor o avtomatičnem ponovnem investiranju v skladu z listino A5 doseženega zneska v primeru, da ga tožeča stranka ne bi dvignila.

9. Revidentka dokazno oceno sodišča izpodbija pod preobleko procesne kršitve. Navaja, da se sodba opira na listino v tujem jeziku. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi pojasnilo, da tožnica hrbtne strani priloge A5 (blagajniškega prejemka) ni priložila v overjenem prevodu v slovenski jezik, vendar je po oceni sodišča besedilo tako skopo, hkrati pa jasno in razumljivo, da je kljub temu lahko upoštevalo, da gre za blagajniški prejemek (Kassa Eingang), prejet (uebernommen) s strani družbe A. projekt, za katero je posredoval toženec. Revidentka ne zatrjuje, da je sodišče listino zmotno tolmačilo, niti ne pojasni kako naj bi kršitev določbe drugega odstavka 226. člena ZPP vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, pri čemer ne gre spregledati, da je listino v tujem jeziku kot dokaz predložila prav tožnica. Na predložitev listine v overjenem prevodu pozove sodišče stranko v okviru materialno procesnega vodstva, česar pa revidentka ne graja.

10. Tudi v zvezi z očitkom neizvedbe tožničinega dokaznega predloga glede njenega zaslišanja kršitev določb pravdnega postopka ni podana, saj opustitev izvedbe dokaza z zaslišanjem stranke nima za posledice kršitve pravice do izjave. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da tožnice ni zaslišalo, ker se, kljub opozorilu na posledice izostanka, vabilu na zaslišanje 9. 1. 2013 ni odzvala. Substitucijski pooblaščenec je tožnico le opravičil, ni pa za njeno domnevno zamudo letala predložil dokazila, niti ni zaprosil za preložitev naroka. Tožnica navedenega ni grajala kot procesne kršitve v pritožbi in zato s tem očitkom ne more uspeti v postopku z revizijo.

11. Ker zatrjevani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo tožnice v skladu z določbo 378. člena ZPP zavrnilo.

12. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v povezavi s 154. členom ZPP in stroškovniku, priloženem odgovoru na revizijo.

Op. št. (1): Tretji in četrti odstavek 367. člena ZPP.

Op. št. (2): V tožbi (I. točka) tožnica navaja, da sta pravdni stranki 21.2.2005 sklenili dogovor o vlaganju denarnih sredstev, po katerem je tožnica tožencu plačala 1.000,00 EUR, kar bi moral toženec vložiti v svoje podjetje v Gradcu in tožnici po štirih mesecih izplačati 3.880,00 EUR. Ker ji tega zneska ni plačal, se je štelo, da je bil reinvestiran, spričo česar se je povečevala donosnost vloženega zneska in bi bil toženec na dan 7.11.2010 tožnici dolžan izplačati 2.638.030.800.000,00 EUR.