Jedro

Ob predhodnih toženčevih nasilnih ravnanjih zoper tožnico in njegovi nepripravljenosti za zdravljenje odvisnosti od alkohola je fizičen obračun toženca s tožnico ob predaji otroka na toženčevem domu predstavljal zadosten razlog, da je sodišče določilo drugačen način izvrševanja stikov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženčev ugovor zoper sklep o začasni odredbi z dne 1. 8. 2019. 2. Toženec v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in kršitev ustavnih pravic. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sodišče ni izvedlo kontradiktornega postopka. Zanemarilo je bistveno spremenjene okoliščine, in sicer predhodna negativna, nekorektna in maščevalna ravnanja tožnice v zvezi z nedopuščanjem stikov s hčerjo. Gre za sklop povezanih okoliščin, s katerimi tožnica neutemeljeno preprečuje stike. Ker sta stranki v spornem času zgladili nesoglasja in bila spet partnerja, začasna odredba ni bila potrebna in se ni izvrševala. Tožnica je s tem hote kršila začasno odredbo, dokler si ni naenkrat premislila in nadaljevala z nagajanjem in maščevanjem pritožniku. S takim ravnanjem škoduje hčeri, ki si želi čim več časa preživeti z očetom. Z odločitvijo o pravnem sredstvu je sodišče prve stopnje kršilo procesne določbe. Iz sklepa ni razvidno, zakaj je bilo o stikih treba odločiti z začasno odredbo. Ta se namreč izda le, kadar so verjetno izkazane akutno ogrožajoče okoliščine, zaradi katerih ni mogoče počakati na zaključek postopka. Okoliščine, ki jih je navedla tožnica, niso take. Poleg tega gre tako z vidika koristi hčere kot z vidika pritožnikove pravice za neprimeren začasen modus vivendi.

3. Tožnica ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po vložitvi tožbe za zaupanje sedaj sedemletne hčere pravdnih strank v varstvo in vzgojo materi, za ureditev stikov in določitev preživnine sta pravdni stranki v februarju 2019 sklenili sodno poravnavo, s katero je bila hči začasno zaupana v varstvo in vzgojo materi, toženec se je zavezal plačevati preživnino 120 EUR mesečno, stiki pa tečejo dvakrat mesečno po eno uro pod nadzorom centra za socialno delo. V juniju 2019 sta se v novi sodni poravnavi dogovorili, da stiki potekajo vsak drugi vikend v soboto ali nedeljo v tožničini navzočnosti, da bo toženec prišel trezen in v času stika ne bo užival alkohola. S sklepom z dne 1. 8. 2019 je sodišče ugodilo tožničinemu predlogu za izdajo začasne odredbe, podanem 1. 7. 2019, in določilo, da stiki potekajo enkrat tedensko po eno uro pod nadzorom. V sklepu je ugotovljeno, da je bil toženec 30. 6. 2019, ko je mati deklico pripeljala na stik, vinjen, da ji je grozil in jo udaril ter ni dovolil, da hči odide z materjo. Ocenilo je, da je hči rada na stikih z očetom in sorodniki po njegovi strani, a da ji agresivno vedenje očeta v alkoholiziranem stanju lahko povzroči stisko in strah, kar ji lahko na dolgi rok pusti težko popravljive posledice, toženec pa še ni pripravljen na izvrševanje samostojnih stikov.

6. Neutemeljen je očitek o procesno napačnem ravnanju sodišča, ki je njegovo vlogo, poimenovano pritožba, obravnavalo kot ugovor. Po drugem odstavku 9. člena v zvezi z 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je dolžnikovo pravno sredstvo zoper sklep o začasni odredbi ugovor, za odločanje o ugovoru pa je v 54. členu ZIZ določena pristojnost sodišča prve stopnje.

7. Neutemeljen je tudi očitek o kršitvi pravice do izjave. Kontradiktornost je bila zagotovljena z vložitvijo in obravnavanjem ugovora zoper sklep o izdani začasni odredbi.

8. Neutemeljen je očitek o neobstoju razlogov za spremembo stikov, o katerih sta se pravdni stranki dogovorili s sodno poravnavo. V sklepu o začasni odredbi je sodišče ugotovilo, katera toženčeva ravnanja so utemeljevala spremembo odločitve o stikih, v izpodbijanem sklepu pa je ugotovljeno, da pritožnik tem ugotovitvam ni obrazloženo nasprotoval. 9. Neutemeljen je očitek o zmotnosti stališča v izpodbijanem sklepu, da je toženčevo ravnanje ob izvedbi stika 30. 6. 2019 – ob ostalih ugotovljenih okoliščinah – narekovalo poseg sodišča v potek stikov, o kakršnem sta se pred tem dogovorili pravdni stranki v sodni poravnavi. Ob predhodnih toženčevih nasilnih ravnanjih zoper tožnico in njegovi nepripravljenosti za zdravljenje odvisnosti od alkohola je fizičen obračun toženca s tožnico ob predaji otroka na toženčevem domu predstavljal zadosten razlog, da je sodišče določilo drugačen način izvrševanja stikov. Pritožbena trditev, da je šlo za nagajanje in maščevanje tožnice tožencu, nima podlage v ugotovljenih dejstvih. Trditev o dekličini navezanosti na očeta ne vzbuja dvoma o pravilnosti ugotovitve, da je dolgotrajna izpostavljenost toženčevim izbruhom nasilja v alkoholiziranem stanju zanjo stresna in ji lahko povzroči težko popravljive posledice.

10. Upoštevaje poročila Centra za socialno delo o izvrševanju stikov, iz katerih izhaja, da mati hčere že večkrat ni pripeljala na stik, niti ni opravičila svojega ravnanja, pritožbeno sodišče dodaja, da je tudi mati dolžna spoštovati sodno odločbo. Deklico je dolžna pravočasno pripeljati na Center za socialno delo in s tem omogočiti kvaliteten stik hčere z očetom. Le tako sodelovanje je v dekličino korist. 11. Po navedenem in po ugotovitvi, da sicer niso podani po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Odločitev o stroških bo sestavni del končne odločitve v zadevi.