Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Trenutek vročitve ni vezan na prejem pošiljke v hišnem predalčniku, temveč nastopi s potekom petnajstega dne od dneva, ko je bilo tam puščeno obvestilo o prispeli pošiljki.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je zavrglo ugovor toženca zoper sklep o začasni odredbi z dne 11. 5. 2018 kot prepozen.
2. Zoper sklep vlaga pritožbo toženec iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Meni, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje ter posledično nepravilno uporabilo določbe ZPP. Dne 14. 5. 2018 mu je Okrajno sodišče v Domžalah vročilo sklep o vpisu začasne odredbe v zemljiško knjigo pri nepremičninah, ki so predmet tega postopka. To pošto je toženec osebno prevzel, zato se postavlja vprašanje, zakaj mu poštar ni izročil tudi v tej zadevi obravnavane tožbe in začasne odredbe s prilogami, saj bi ju v skladu s predpisi moral vročiti. Toženec ne more v primeru, ko dobi dve sodni pisanji, enega prevzeti, drugega pa ne. Sporna je fikcija vročitve po 142. členu ZPP, saj je iz listinske dokumentacije razvidno, da je bila pošta vržena v nabiralnik 1. 6. 2018. Ta dan je prvi za vložitev ugovora, ki je, glede na datum vložitve 8. 6. 2018, pravočasen. 15. 5. 2018 je bil torek in bi se rok za prevzem pošte sicer iztekel 30. 5. 2018, rok za vložitev ugovora pa bi začel teči 31. 5. 2018. Tega dne bi torej pošto moral prejeti v nabiralnik. Sodišče bi zaradi neskladja datumov obvestila o prispeli poštni pošiljki z datumom, kdaj je bila ta puščena v nabiralniku, moralo dejstvo vročitve preveriti na pošti. Možno je, da se je poštar pri zapisu datuma na obvestilu zmotil. Ker je toženec 15. 5. 2018 prejel eno sodno pisanje, ne pa tožbe z začasno odredbo, je sklep sodišča v nasprotju z datumom obvestila o puščeni pošiljki v nabiralniku, zato je nepreverljiv, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Obvestila o prispeli sodni pošiljki toženec ni prejel in je bil v dobri veri, da je 1. 6. 2018 prvi dan za vložitev ugovora.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil tožencu sklep sodišča o izdaji začasne odredbe z 11. 5. 2018 vročen s fikcijo po določilu tretjega odstavka 142. člena ZPP. Vročilnica, ki je javna listina, zato se domneva, da dokazuje resničnost v njej zapisanih informacij (prvi odstavek 224. člena ZPP), namreč potrjuje, da mu je bilo v hišnem predalčniku 15. 5. 2018 puščeno obvestilo z navedbo, kje se nahaja pisanje, in opozorilom, da ga mora prevzeti v roku 15 dni, sicer se bo vročitev štela za opravljeno s potekom tega roka. Ker je slednji iztekel 30. 5. 2018, je toženčev ugovor, vložen 8. 6. 2018, prepozen.
5. Toženec v pritožbi zatrjuje, da obvestila o dostavi pošiljke ni prejel in da je prav istega dne prevzemal druga sodna pisanja, zato bi nedvomno prevzel tudi omenjenega, vendar svojih trditev ne podkrepi z dokazi (ne listinskimi, ne s poizvedbami pri pošti ali z zaslišanjem). Ni tudi mogoče pritrditi njegovi tezi, da rok za pravno sredstvo lahko prične teči šele od dneva, ko poštar pusti obvestilo v hišnem predalčniku, saj je takšna razlaga v nasprotju z določilom četrtega odstavka 142. člena ZPP, na kar je bil opozorjen v pravnem pouku kot sestavnem delu tipskega obvestila po 12. členu Pravilnika o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku. Trenutek vročitve ni vezan na prejem pošiljke v hišnem predalčniku, temveč nastopi s potekom petnajstega dne od dneva, ko je bilo tam puščeno obvestilo o prispeli pošiljki.
6. Ker je na tožencu dokazno breme, da dejstva, ki jih potrjuje vročilnica, ne držijo, slednjega pa ni izpolnil, je pritožbeno sodišče ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.