Jedro

Tožnik bi moral organ za brezplačno pravno pomoč pravočasno obvestiti o vloženi tožbi. Navedena obveznost je bila z odločbo naložena neposredno tožniku, ki bi jo moral tudi izpolniti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločila, da je tožnik dolžan povrniti Republiki Sloveniji neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v znesku 257,70 € v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa. V obrazložitvi sklepa navaja, da je bila tožniku z odločbo št. Bpp 1111/2012 z dne 5. 7. 2012 odobrena brezplačna pravna pomoč v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v postopku pred sodiščem prve stopnje zaradi plačila odškodnine. V navedeni odločbi je bil tožniku določen tudi pogoj, da mora odškodninsko tožbo vložiti v roku treh mesecev ter nato v nadaljnjem roku 8 dni o tem obvestiti strokovno službo za brezplačno pravno pomoč. Tožnik navedenega pogoja ni izpolnil, saj v predpisanem roku strokovne službe ni obvestil o vloženi tožbi, zato je bilo z odločbo z dne 12. 12. 2012 ugotovljeno, da mu je prenehala upravičenost do brezplačne pravne pomoči. V zvezi z že opravljenimi dejanji so bili odvetniku na podlagi sklepa z dne 23. 4. 2013 plačani stroški v višini 257,70 €. Ker je bilo z odločbo ugotovljeno, da gre na podlagi petega odstavka 28. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, je tožnik dolžan navedena sredstva vrniti na podlagi 43. člena istega zakona.

Tožnik v laični tožbi navaja, da ne odgovarja za ravnanje razrešenega odvetnika, ker imenovani naj ne bi v roku vrnil napotnice. Zato meni, da bi bilo treba njegovemu zahtevku ugoditi in predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi oz. spremeni tako, da se ga oprosti povrnitve stroškov brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Na podlagi podatkov upravnega spisa sodišče ugotavlja, da je bila tožniku z odločbo z dne 5. 7. 2012 odobrena brezplačna pravna pomoč, ki pa jo je tožena stranka na podlagi določbe tretjega odstavka 28. člena ZBPP vezala na izpolnitev določenih pogojev (tožniku je bil postavljen rok za vložitev tožbe in naložena obveznost obvestiti strokovno službo o opravi navedenega dejanja).

Po določbi petega odstavka 28. člena ZBPP v primeru, če prosilec ne izpolni roka ali pogoja, ki mu je bil naložen z odločbo, prosilcu preneha pravica do brezplačne pravne pomoči oz. se v primeru, če so stroški že nastali, šteje, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč. V zadevi ni sporno, da tožnik strokovne službe za brezplačno pravno pomoč v določenem roku ni obvestil, da je vložil odškodninsko tožbo. Na podlagi navedenega je bila dne 12. 12. 2012 izdana odločba o prenehanju upravičenosti tožnika do brezplačne pravne pomoči, ki je postala pravnomočna v zvezi s sodbo Upravnega sodišča opr. št. II U 34/2013 z dne 6. 3. 2013. Ker je torej bilo v obravnavanem primeru s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da je tožniku prenehala pravica do brezplačne pravne pomoči, se posledično šteje, da je bila brezplačna pravna pomoč neupravičeno prejeta. V takšnem primeru pa je upravičenec na podlagi določbe 43. člena ZBPP dolžan Republiki Sloveniji vrniti sredstva, ki so že bila izplačana iz naslova prvotno odobrene brezplačne pravne pomoči. V konkretni zadevi navedene okoliščine, to je, da se zaradi neizpolnitve pogoja šteje, da je bila tožniku neopravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč, niso sporne, zato je po mnenju sodišča organ za brezplačno pravno pomoč upoštevaje navedeno materialno pravno podlago utemeljeno izdal izpodbijani sklep. Tudi okoliščine, ki jih tožnik navaja v tožbi, ne vplivajo na drugačno odločitev sodišča. V konkretnem primeru ne gre za vprašanje pravočasne vrnitve napotnice, temveč za pravočasno obvestitev tožene stranke o vloženi tožbi. Navedena obveznost je bila z odločbo naložena neposredno tožniku. Kolikor pa je med tožnikom in odvetnikom obstajal drugačni dogovor, pa gre pri tem za razmerje med tožnikom in odvetnikom, kar pa ni stvar tega postopka. Ne glede na to, pa je tudi sicer odločitev, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, že pravnomočna in ne more biti predmet ponovne presoje.

Po vsem navedenem je sodišče zaključilo, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).