Jedro

Protestna zapora ceste z namenom oviranja prometa ni prireditev v smislu 64. člena ZJC. Namen zakonske ureditve zapore ceste je v tem, da je zaporo ceste sicer mogoče dovoliti, vendar le pod določenimi pogoji; med drugim, da se cesta uporabi le kot prostor za izvedbo prireditve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 14.9.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Direkcije RS za ceste z dne 6.9.2000, s katerim prvostopni upravni organ ni dovolil popolne zapore državnih cest po predlogu tožeče stranke z dne 4.9.2000 na petih lokacijah določenih državnih cest v časovnem razponu od 18.9.2000 do 22.9.2000. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi tožene stranke, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v njeni odločbi. Navaja, da odločitev tožene stranke temelji na določbi 4. odstavka 64. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, ZJC), po kateri športne in druge prireditve na avtocestah in hitrih cestah, zaradi katerih bi jih bilo treba popolnoma zapreti za promet, niso dovoljene, odločba prvostopnega upravnega organa pa temelji na določbi 3. odstavka 64. člena ZJC, po katerem je dovoljenje za zaporo glavne ali regionalne ceste treba pridobiti tudi za športne in druge prireditve na njej. Presodilo je, da je za odločitev v obravnavani zadevi pomembna presoja, ali je protestni shod tožeče stranke mogoče šteti za "drugo prireditev" v smislu navedene določbe ZJC. Po stališču sodišča prve stopnje je treba pojem "druge prireditve" iz določb 3. in 4. odstavka 64. člena ZJC razlagati restriktivno, vendar ne ločeno od ustavnih določb, ki so povezane z določbo 64. člena ZJC. Pojem "druge prireditve" je zato treba razlagati v smiselni povezavi s pojmom športne prireditve. Tovrstne prireditve pa so lahko samo tiste druge prireditve, za katere je mogoče dovolj zanesljivo sklepati, da so v širšem interesu, kot na primer splošne kulturne, turistične ali politične prireditve. Podlaga za zaporo ceste zato ne more biti katerakoli prireditev. Glede na določbe 3. in 4. odstavka 64. člena je narava prireditve lahko tudi protestna, zlasti v kontekstu neke splošne politične prireditve, ki bi jo bilo mogoče šteti za javno zborovanje ali za del akcijske svobode sindikata. Ob tem pa bi moral biti podan še dodatni pogoj, in sicer, da vlagatelj zahteve nima druge primerne demokratične možnosti za uresničevanje svojih pravic, ki bi manj posegla v pravice drugih, ki uporabljajo predmetne ceste. Po presoji sodišča prve stopnje tožeča stranka tega pogoja ni dokazovala, zato je presodilo, da razlaga določila 64. člena ZJC, ki jo je podalo, ni v nasprotju z ustavnimi določili, ki so povezana z obravnavano zadevo. Presodilo je tudi, da v obravnavani zadevi ne gre za akcijsko svobodo tožeče stranke kot sindikata.

Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno razlagalo določbo 64. člena ZJC, ko je presodilo, da je treba pojem "druge prireditve" razlagati v smiselni povezavi s pojmom športne prireditve. Če bi imel zakonodajalec namen določiti le športne prireditve, bi to v zakonu tudi napisal. Sodišče prve stopnje ji tudi ni dalo možnosti, da se izreče o novih dejstvih, ki jih je samo ugotavljalo. V upravnem sporu in v tožbi res ni dokazovala obstoja dodatnega pogoja "izkoriščanja drugih primernih demokratičnih možnosti uresničevanja svojih pravic", kar pa bi lahko storila, če bi sodišče prve stopnje to dopustilo, na primer z razpisom glavne obravnave. Zato je kršilo njene pravice v postopku, saj do konca postopka ni izvedela, zakaj priglašeni protestni shod ne spada med "druge prireditve" po 64. členu ZJC. Dejstvo je, da se je več mesecev neuspešno pogajala z Vlado RS in sodelovala pri pripravi osnutka Zakona o prevozih v cestnem prometu, ki pa so bili skoraj vsi zavrnjeni. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo RS kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Zapora ceste zaradi del ali prireditev na državni cesti je urejena v 64. členu ZJC, ki v 3. in 4. odstavku določa, kdaj je mogoče delno ali popolno zapreti državno cesto zaradi izvajanja športne ali druge prireditve na njej. Zapora ceste je pod z zakonom določenimi pogoji torej mogoča, zato je za odločitev v obravnavani zadevi treba odgovoriti na vprašanje, ali je predlagani protestni shod mogoče šteti za drugo prireditev v smislu navedene določbe ZJC. Tudi po presoji pritožbenega sodišča protestna zapora državne ceste z namenom oviranja prometa ni prireditev v smislu 64. člena ZJC. Namen zakonske ureditve zapore cest je v tem, da je zaporo državne ceste sicer mogoče dovoliti, vendar le pod pogoji, ki jih določa zakon; to pa je med drugim, da se cesto uporabi le kot prostor za izvedbo prireditve oziroma zborovanja na njej zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti. Vendar, kot je navedeno, v obravnavani zadevi ne gre za takšno situacijo. Zato pritožbeni ugovori niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. V obravnavani zadevi tožeča stranka v tožbi ni predlagala izvedbe glavne obravnave, na katero se sklicuje v pritožbi (2. odstavek 50. člena ZUS). Po presoji pritožbenega sodišča zato ne gre za bistveno kršitev pravil postopka v upravnem sporu, saj v danem primeru to ni vplivalo na odločitev v zadevi (4. odstavek 72. člena ZUS).

Glede na navedeno na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišče prve stopnje.