Jedro

V primeru, da je preživninska mesečna obveznost od vložitve tožbe delno že poravnana, je toženec dolžan plačati (le) še razliko.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka (toženec) dolžan za preživljanje mld. tožnika namesto preživnine, dogovorjene s sodno poravnavo IV P 268/2017-10 z dne 5. 1. 2018 v višini 150 EUR, od vložitve tožbe dne 4. 9. 2018 dalje plačevati preživnino v višini 230 EUR, do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega neplačanega zneska mesečnega obroka dalje do plačila. Zvišana preživnina se plačuje do prve valorizacije preživnine, od takrat dalje pa v valorizirani višini, razvidni iz vsakokratnega obvestila pristojnega centra za socialno delo. (I. točka izreka). V presežku je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti pravdne stroške v višini 52,19 EUR v roku 15 dni (III. točka izreka).

2. Zoper del sodbe (kot izhaja iz obrazložitve pritožbe glede zapadlosti obrokov preživnine od vložitve tožbe do izdaje sodbe, zakonskih zamudnih obresti ter plačila razlike od 150 EUR do dosojene preživnine do izdaje sodbe) se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni oziroma jo razveljavi ter vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Tožnik opozarja na 408. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem sodišče v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši in drugimi osebami ni vezano na postavljene zahtevke. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se preživnina od vložitve tožbe zviša na 230 EUR, ni pa odločilo o tem, kdaj zapadejo obroki preživnine od vložitve tožbe dne 4. 9. 2018 dalje do izdaje prvostopenjske sodbe, ter ni odločilo, da je toženec te zneske dolžan po njihovi zapadlosti plačati skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila. S tem je sodišče storilo kršitev določb pravdnega postopka, nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo.

4. Toženec je do izdaje sodbe plačeval preživnino v višini 150 EUR mesečno, zato je dolžan tožniku plačati še razliko do dosojene preživnine za čas od septembra 2018 do izdaje prvostopenjske sodbe, tj. dodatnih 80 EUR mesečno, o čemer prvostopenjsko sodišče ni odločilo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tožnik neutemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni odločilo o zapadlosti posameznih mesečnih zneskov preživnine od vložitve tožbe do izdaje prvostopenjske sodbe, saj je v izreku sodbe (v skladu s tožbenim zahtevkom) odločilo, da je toženec dolžan od vložitve tožbe plačevati preživnino v višini 230 EUR do vsakega 15. dne v tekočem mesecu. Mesečni zneski preživnine torej zapadejo v plačilo do 15. dne v tekočem mesecu.1 Za primer zamude s plačilom je sodišče tožencu naložilo tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti od dne zapadlosti vsakega neplačanega zneska mesečnega obroka dalje do plačila, zato je neutemeljen tudi očitek, da ni odločeno, da je toženec dolžan zneske plačati po zapadlosti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7. Očitkov o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju ter kršitvah določb postopka tožnik ne konkretizira, zato odgovor na te navedbe ni potreben. Neutemeljena pa je tudi navedba, da bi moralo sodišče odločiti, da je toženec dolžan tožniku plačati poleg že plačanih zneskov preživnine po 150 EUR mesečno, ki jih je toženec plačeval do izdaje sodbe, še razliko do zvišane vrednosti preživnine v višini 230 EUR mesečno. Celotna mesečna obveznost toženca od vložitve tožbe znaša 230 EUR, torej je v primeru, da je delno že poravnana, dolžan plačati (le) še razliko.

8. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega dela sodbe tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožnika zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

9. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Tako določena zapadlost posameznih mesečnih obrokov in posledična zamuda je tožniku v korist in za spremembo odločitve na način, kot je predlagana, pravzaprav nima interesa, toženec pa pritožbe ni vložil.