Jedro

Prizadeti stranki sta lastninsko pravico na delu zemljišča gradnje s priposestvovanjem pridobili na originaren način, kar pomeni, da je vpis njune lastninske pravice v zemljiško knjigo na tej podlagi zgolj deklaratorne narave. Glede na to v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pred prvostopenjskim organom nista sodelovali, zato ju je drugostopenjski organ v skladu z 2. odstavkom 229. člena ZUP zaradi pravnomočno izkazane lastninske pravice povsem utemeljeno štel kot stranska udeleženca in meritorno odločil o njuni pritožbi.

Izrek

1.Tožba se zavrne.

2.Zahtevek prizadetih strank A.A. in B.A. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je drugostopenjski organ v pritožbenem postopku odpravil odločbo Upravne enote Novo mesto št. 351-935/2006-18 z dne 17. 4. 2007 in zavrnil tožnikov zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 3185/1 k.o. .... Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik dne 13. 9. 2006 vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo predmetne stanovanjske hiše. V zadevi je prvostopenjski organ najprej izdal zavrnilno odločbo, ki je bila z odločbo z dne 30. 3. 2007 odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek. V ponovnem postopku je prvostopenjski organ ugotovil, da je legalizacija skladna z vsemi pogoji iz 1. odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo in 14/05, v nadaljevanju ZGO-1) in izdal gradbeno dovoljenje. Zoper izdano gradbeno dovoljenje sta prizadeti stranki A.A. in B.A., ki sta lastnika sosednjega zemljišča, vložila pritožbo, v kateri zatrjujeta, da sta že od leta 1996 dejanski solastnici južnega dela zemljišča parc. št. 3185/1 k.o. .... Prizadeti stranki sta pri Okrajnem sodišču v Novem mestu sprožili spor zaradi ugotovitve lastninske pravice na tem delu, katerega zemljiškoknjižni lastnik je tožnik. V njuno korist je bila dne 30. 10. 2006 izdana sodba Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. P 63/2005, ki je bila s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 755/2006 z dne 7. 3. 2007 delno razveljavljena in zadeva v tem obsegu vrnjena sodišču v ponoven postopek. Iz citirane drugostopenjske sodbe izhaja, da sta prizadeti stranki na spornem zemljišču pridobili lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja, sporno pa je katastrsko stanje, oziroma kje poteka razmejitvena črta med parcelama pravdnih strank. Drugostopenjski organ je s sklepom z dne 27. 8. 2007 prekinil pritožbeni postopek do rešitve predhodnega vprašanja, ki ga v tem primeru predstavlja pravnomočna rešitev spora o lastništvu južnega dela parcelne št. 3185/1 k.o. .... Prizadeti stranki sta nato v nadaljevanju postopka predložili sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. P 99/2007 z dne 11. 1. 2008 in sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 1151/2008 z dne 10. 3. 2009, s katero je bila v pritožbenem postopku prvostopenjska sodba v točki II/1 in II/2 razveljavljena in tožba v tem delu zavržena, v preostalem delu pa potrjena. To pa pomeni, da je bilo v točki II/4 prvostopenjske sodbe ugotovljeno, da sta prizadeti stranki vsaka do polovice lastnika parcelne št. 3185/5 k.o. .... Po točki II/3 je priloga prvostopenjske sodbe tudi elaborat evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru v sodnem postopku (parcelacija) z dne 5. 7. 2007. Prizadeti stranki sta nato dne 26. 10. 2009 priložili tudi obvestilo Geodetske uprave Novo mesto št. 02112-587/2009 z dne 20. 10. 2009 in fotokopijo katastrskega načrta s spremembami z dne 19. 6. 2006. V katastrski občini 1496 ... so bile vpisane ustrezne spremembe, in sicer sta iz parcele št. 3185/1 nastali dve novi parceli, 3185/4 in 3185/5, pri čemer zajema parcelna št. 3185/4 bivšo parcelno št. 3185/1, zmanjšano za 380 m2 dvorišča, kar dobi novo parcelno številko 3185/5. Iz vpogleda v spremembe lokacijskih podatkov je razviden vris nove mejne črte med parcelama 385/4 in 385/5, ki poteka v vodoravni liniji med mejnima točkama št. 1639 in 1814. Razvidno je tudi, da se objekt, ki je predmet legalizacije, na najbližjem delu novi parcelni meji med omenjenima parcela približa na 0,8 metra. Drugostopenjski organ ugotavlja, da predmetno zemljišče gradnje leži v območju, ki se ureja na podlagi določb Odloka o prostorsko ureditvenim pogojih za območje občine Dolenjske Toplice (Uradni list RS št. 103/03 in 101/04, v nadaljevanju Odlok o PUP), kjer so med drugim dovoljene tudi novogradnje objektov. Drugi odstavek 19. člena Odloka o PUP za novo grajene objekte predpisuje minimalni štirimetrski odmik od parcelne meje, v primeru manjšega odmika pa zahteva pridobitev soglasja lastnika sosednjega zemljišča. Tožnikova stanovanjska hiša, ki sedaj nosi novo parcelno št. 3185/4 k.o. ..., se od zemljišča parc. št. 3185/5 k.o. ..., ki je v lastništvu prizadetih strank, nahaja na odmiku približno 0,8 metrov. Prizadeti stranki sta v postopku sporočili, da sta za manjši odmik pripravljena dati soglasje pod določeni pogoji, s katerimi pa se tožnik ni strinjal. Prizadeti stranki tako nista podali soglasja k predmetni legalizaciji, zato niso izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 19. člena Odloka o PUP. Drugostopenjski organ je ugotovil tudi, da se je po pravnomočno zaključenem lastninskem sporu za 380 m2 zmanjšala predmetna gradbena parcela, zato tožnik ni izkazal pravice graditi na celotnem zemljišču posega in ni izpolnjen tudi pogoj po 6. točki 1. odstavka 66. člena ZGO-1. Iz navedenih razlogov je odpravil izpodbijano odločbo in zavrnil zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja. Pravnomočna sodba U 1652/2008 z dne 24. 9. 2009, na katero se sklicuje tožnik, se nanaša na obnovo postopka, v katerem je bilo izpodbijano gradbeno dovoljenje iz leta 2004, ko prizadeti stranki še nista sprožila lastninskega spora za južni del parcelne št. 3185/1 k.o. ... in iz tega razloga nista izkazali upravičenosti do sodelovanja v postopku. V tem primeru gre za drugačen položaj, saj sta prizadeti stranki lastništvo izkazala s pravnomočno sodbo, zato ju je treba obravnavati kot lastnika zemljišča 3185/5 k.o. ....

Tožnik se z odločitvijo upravnega organa ne strinja in v tožbi navaja, da je drugostopenjski organ v svoji odločbi z dne 30. 7. 2007 zavzel stališče, da je tožnik pravico graditi izkazal z izpiskom iz zemljiške knjige, iz katerega je razvidno, da ima na nepremičnini v celoti lastninsko pravico. Meni, da je tudi v ponovnem postopku izpolnil pogoje iz 1. in 6. točke 1. odstavka 66. člena ZGO-1. Res je v bremenskem listu še vedno vpisana zaznamba spora P 63/05 (kljub temu, da je predlagal izbris), kar pa ne vpliva na dejstvo, da je zemljiškoknjižni lastnik predmetnega zemljišča. Dokler sprememba lastništva ni vpisana v zemljiški knjigi, to ne vpliva na postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Meni, da se okoliščine do danes niso v ničemer spremenile. Še vedno je zabeležen spor v zemljiški knjigi in še vedno je vpisan kot lastnik na parcelni št. 3185/1 k.o. .... Prizadeti stranki v zemljiški knjigi še nista vpisani kot lastnici njegove parcele, zato ima izpolnjen pogoj odmika štirih metrov od njune parcele v skladu z Odlokom PUP. Drugostopenjski organ zmotno navaja, da sodba U 1652/2008 z dne 24. 9. 2009 nima povezave v zvezi z zadevo. Meni, da se stanje od izdaje gradbenega dovoljenja iz leta 2004 ni v ničemer spremenilo, saj prizadeti stranki nista solastnici parcele št. 3185/1 k.o. ... in se nimata pravice udeleževati postopka. Njuna pritožba bi morala biti zavržena, saj nimata nobenega stvarnopravnega upravičenja. Tudi v primeru, če bi se prizadeti stranki vpisali kot lastnici zemljišča (na podlagi neizvršljivih sodb civilnega sodišča), je po njegovem mnenju za odločitev pomemben čas, ko je zaprosil za gradbeno dovoljenje in čas izdaje prvostopenjske odločbe. V obeh primerih je v zemljiški knjigi naveden kot lastnik. Glede na navedeno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne drugostopenjskemu organu v ponoven postopek.

Prizadeti stranki A.A. in B.A., ki ju zastopata odvetnici C.C. in D.D., v odgovoru na tožbo navajata, da se tožnik neutemeljeno sklicuje na vpis v zemljiško knjigo, saj sta prizadeti stranki na podlagi priposestvovanja postali lastnici nepremičnine, ki je po izvedeni parcelaciji označena s parcelno št. 3185/5 k.o. .... Torej sta lastninsko pravico pridobili originarno ne glede na vpis v zemljiško knjigo. Glede na zaznambo spora v zemljiški knjigi vknjižba lastninske pravice učinkuje od 30. 9. 2005, to je z učinkom od trenutka, preden je tožnik vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo objekta. Tožnik je sicer res predlagal izbris zaznambe spora, vendar šele potem, ko sta prizadeti stranki dne 22. 10. 2009 vložili predlog za vknjižbo lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora. Sklepno predlagata, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno ter jima povrne stroške postopka.

Tožnik v pripravljalni vlogi z dne 1. 2. 2010 navaja, da prizadeti stranki pravilno navajata, da je tožnik predlagal izbris zaznambe spora, pri čemer zamolčita, da je predlagal tudi izdajo začasne odredbe za zadržanje vpisa lastninske pravice na parc. št. 3185/1 k.o. .... Po njegovem mnenju je pomembno, da sta sodbi opr. št. P 99/2007 z dne 11. 1. 2008 in II Cp 1151/2008 z dne 10. 3. 2009 neizvršljivi, kar naj bi ugotovilo tudi Vrhovno državno tožilstvo, ki iz tega razloga ni vložilo zahteve za varstvo zakonitosti. Vztraja pri vloženi tožbi in predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno, dodatnih razlogov pa ne navaja.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je bil z izpodbijano odločbo pravilno zavrnjen tožnikov zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo stanovanjske hiše na zemljišču parcelna št. 3185/1 k.o. ....

Iz podatkov upravnih spisov obravnavane zadeve je razvidno, da sta prizadeti stranki zoper izdano gradbeno dovoljenje vložili pritožbo na podlagi 2. odstavka 229. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07 in 65/08, v nadaljevanju ZUP), saj menita, da bi morali kot stranska udeleženca sodelovati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja zaradi sporne lastninske pravice na južnem delu zemljišča gradnje parc. št. 3185/1 k.o. ... (sedaj parc. št. 3185/5 iste k.o). K pritožbi sta priložila sodbo Okrajnega sodišča opr. št. P 63/2005 z dne 30. 10. 2006, ki je bila s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. št. II Cp 7552/2006 z dne 7. 3. 2007 delno razveljavljena in vrnjena v ponoven postopek. Iz razlogov drugostopenjske sodbe izhaja, da sta prizadeti stranki na spornem zemljišču na podlagi priposestvovanja že v letu 1996 pridobili lastninsko pravico, sporno pa je ostalo še vprašanje, kje poteka razmejitvena črta med parcelama tožnika in prizadetih strank. Drugostopenjski organ je po presoji sodišča zaradi rešitve predhodnega vprašanja pravilno prekinil pritožbeni postopek in odločil, da se bo ta nadaljeval po predložitvi pravnomočne sodbe o rešitvi lastništva južnega dela zemljišča parc. št. 3185/1 k.o. ... in določitvi parcelne meje na tem delu.

Prizadeti stranki sta po končanem civilnem sporu predložili sodbo Okrajnega sodišča opr. št. P 99/2007 z dne 11. 7. 2008 in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 1151/2008 z dne 10. 3. 2009, s katero je bilo pravnomočno potrjeno, da sta na podlagi priposestvovanja postali lastnici zemljišča parc. št. 3185/5 k.o. ... in da se na njuno ime vzpostavi zemljiškoknjižno stanje z vknjižbo lastninske pravice vsake do polovice (točka II/4 prvostopenjske sodbe). Priloga potrjene sodbe je, da je priloga sodbe tudi elaborat evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru v sodnem postopku (parcelacija) z dne 5. 7. 2007 (točka II/3 prvostopenjske sodbe). Zaradi nastalih lastniških sprememb na zemljišču gradnje s parc. št. 3185/1 k.o. ... (ki so bile evidentirane tudi v zemljiškem katastru; iz parc. št. 3185/1 sta nastali dve novi parceli 3185/4 in 3185/5, pri čemer zajema tožnikova parcelna št. 3185/4 bivšo parcelno št. 3185/1, ki je zmanjšana za 380 m2, ki dobi novo parc. št. 3185/5 v lasti prizadetih strank), je bila s sodbo tudi pravnomočno določena nova mejna črta, iz katere je razvidno, da se tožnikova stanovanjska hiša na najbližjem delu meje približa zemljišču prizadetih strank na odmik le 0,8 metrov.

Glede na opisano dejansko in pravno stanje tudi po presoji sodišča tožnik ne more ugovarjati, da prizadeti stranki nimata pravice sodelovati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, saj sta s pravnomočno sodbo sodišča izkazali, da sta že leta 1996 priposestvovali južni del zemljišča s parcelno št. 3185/1 k.o. ... v izmeri 380 m2, ki zdaj nosi novo parcelno št. 3185/5 k.o. .... Glede na to, da prizadeti stranki v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pred prvostopenjskim organom nista sodelovali, ju je drugostopenjski organ v skladu z 2. odstavkom 229. člena ZUP zaradi pravnomočno izkazane lastninske pravice povsem utemeljeno štel kot stranska udeleženca in meritorno odločil o njuni pritožbi. Stranka oziroma stranski udeleženec lahko namreč v postopek vstopi v različnih fazah upravnega postopka, na podlagi 1. oziroma 2. odstavka 229. člena ZUP tudi v pritožbenem postopku. To sta storili tudi prizadeti stranki in vložili pritožbo potem, ko sta v skladu z določili 2. odstavka 229. člena ZUP pridobili prvostopenjsko odločbo in v njej izkazovali sporno pravico graditi.

V tem postopku sodišče presoja izpodbijano odločbo, s katero je bil zavrnjen tožnikov zahtevek za legalizacijo stanovanjske hiše. Tako kot je tožniku pojasnil že drugostopenjski organ, so se od izdaje odločbe z dne 30. 3. 2007 do izdaje izpodbijane odločbe spremenile dejanske in pravne okoliščine. Ker sta prizadeti stranki izkazali, da sta južni del spornega zemljišča bivše parc. št. 3185/1 k.o. ... v izmeri 380 m2 priposestvovali že v letu 1996, je to moral pri svoji odločitvi upoštevati tudi drugostopenjski organ. Prizadeti stranki sta lastninsko pravico na tem delu s priposestvovanjem pridobili na originaren način, kar pomeni, da je vpis njune lastninske pravice v zemljiško knjigo na tej podlagi zgolj dekleratorne narave. Svojo lastninsko pravico sta (za nazaj) izkazali od trenutka, ko so stekli pogoji za priposestvovanje, torej že od leta 1996. Tako tožnik povsem neutemeljeno ugovarja, da bi bilo treba tudi v primeru, če bi bili prizadeti stranki vpisani v zemljiško knjigo, upoštevati čas, ko je vložil zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma čas, ko je bila izdana prvostopenjska odločba.

Glede na tako ugotovljeno pravno in dejansko stanje v zvezi z zemljiščem gradnje, je bilo v treba v nadaljevanju ugotoviti, ali tožnikova zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja izkazuje izpolnjevanje vseh pogojev iz 1. odstavka 66. člena ZGO-1, zlasti, ali je gradnja skladna z vsemi pogoji izvedbenega prostorskega akta in ali ima investitor pravico graditi na celotnem predmetnem zemljišču (1. in 6. točka 1. odstavka 66. člena ZGO-1). Ker je že civilno sodišče ugotovilo potek nove parcelne meje, iz katere je razvidno, da se tožnikova stanovanjska hiša na najbližjem delu meje približa zemljišču prizadetih strank na le 0,8 metra, ne more biti dvoma, da niso izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 19. člena Odloka o PUP. Ta za novozgrajene objekte predpisuje najmanj štirimetrski odmik od parcelne meje, v primeru manjšega odmika pa zahteva pridobitev soglasja lastnika sosednjega zemljišča. Ker prizadeti stranki za manjši odmik ustreznega soglasja k legalizaciji nista podali, tožnik ne izpolnjuje pogojev za legalizacijo objekta in je izvedena gradnja v nasprotju s 1. točko 1. odstavka 66. člena ZGO-1. Drugostopenjski organ je nadalje pravilno ugotovil, da je po pravnomočno zaključenem lastninskem sporu za 380 m2 zmanjšana tožnikova gradbena parcela, kar pomeni, da tožnik ni izkazal pravice graditi na celotnem zemljišču posega in ne izpolnjuje tudi pogojev iz 6. točke 1. odstavka ZGO-1. Tako kot je tožniku pravilno pojasnil že drugostopenjski organ, se status stranke določi v vsakem upravnemu postopku posebej. Pravnomočna sodba opr. št. U 1652/2008-14 z dne 24. 9. 2009, se nanaša na obnovo postopka, v katerem je izpodbijano gradbeno dovoljenje iz leta 2004, ko prizadeti stranki kot tedanja predlagatelja obnove postopka še nista niti sprožili lastninskega spora za južni del parcelne številke 3185/1 k.o. ..., temveč sta priposestvovanje zgolj zatrjevali. Iz teh razlogov nista izkazali upravičenosti do sodelovanja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, zato z obnovo nista mogli uspeti, kar je potrdilo v tej sodbi tudi Upravno sodišče. V obravnavani zadevi pa gre za povsem drugačen položaj, saj sta prizadeti stranki s pravnomočno sodbo izkazali lastništvo spornega dela parcele. Sodišče pri tem še dodaja, da za odločitev ni pomembno, kdaj je bil lastninski spor zaznamovan v zemljiški knjigi, pravnomočni sodbi civilnega sodišča pa tudi nista neizvršljivi, saj je glede na podatke elektronske baze zemljiške knjige razvidno, da sta se prizadeti stranki v zemljiško knjigo vpisali kot solastnici parc. št. 3185/5 k.o. ....

Glede na vse navedeno je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06 in 119/08, 107/09 - odločbi US, v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1. Izrek o zavrnitvi tožbe vsebuje tudi zavrnitev zahtevka za povrnitev stroškov postopka.

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je zavrnilo tudi zahtevek prizadetih strank za povrnitev stroškov postopka, saj na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1 v tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.