Jedro

Že ob upoštevanju dejstva, da je bil tožnik dolžan prosilcu nuditi pravno pomoč tudi v obsegu pravnega svetovanja in da je tožnik za prosilca vložil tožbo, ki je bila s sklepom iz procesnih razlogov zavržena, je imela tožena stranka dovolj podlage za ugotovitev, da je bila tožnikova storitev v zadevi I P 15/10 nepotrebna in da so zato tudi stroški, katerih plačilo zahteva, nepotrebni. Zmotno je stališče tožnika, ki meni, da je izpodbijana odločitev preuranjena, ker tožena stranka dejanskega stanja glede pravdnih postopkov v zadevah zaradi ugotovitve obsega in delitve skupnega premoženja, ni mogla pravilno ugotoviti pred odločitvijo o pritožbi, vloženi zoper sklep o zavrženju tožbe. Dejstvo, da je bila vložena tožba zavržena, namreč pomeni, da je tožnik v okviru pravnega svetovanja prosilcu, ali zmotno ocenil, da so procesne predpostavke za vložitev tožbe izpolnjene, ali pa tožbe in zahtevka v njej ni postavil tako, da zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk tožba ne bi bila zavržena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je bil kot neutemeljen zavrnjen zahtevek odvetnika (tožnika) za izplačilo nagrade in stroškov po napotnici Bpp 3/2010. Iz obrazložitve izhaja, da je bil tožnik z odločbo Bpp 3/2010, s katero je bila dne 26. 3. 2010 prosilcu A.A. dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na I. stopnji zaradi ugotovitve obsega in delitve skupnega premoženja, določen za izvajanje odobrene brezplačne pomoči. Tožnik je dne 13. 1. 2011 vrnil napotnico v zadevi Bpp 3/2010 sklicujoč se na sklep Okrožnega sodišča v Novi Gorici z opr. št. I P 15/2010, ki mu je bil vročen dne 5. 1. 2011. Na podlagi podatkov, ki izhajajo iz spisa z opr. št I P 15/2010 in njemu priloženih spisov okrožno sodišče ugotavlja, da pri vložitvi tožbe tožnik ni ravnal z zadostno skrbnostjo, saj je z vnovično vložitvijo povsem enakega tožbenega zahtevka kot v predhodni zadevi povzročil nepotrebne stroške. Po določbi 155. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pa sodišče lahko upošteva samo tiste stroške, ki so bili za pravdno potrebni. Ker je na strani odvetnika, da zadevo natančno prouči in ugotovi smotrnost sprožitve postopka, okrožno sodišče meni, da je bila tožnikova storitev nepotrebna in zato tudi ni upravičen do plačila nagrade priglašene na podlagi že navedene napotnice.

Tožnik s tožbo izpodbija navedeni sklep, ker meni, da le-ta temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju. Zatrjuje, da izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da je bila vložitev tožbe v pravdni zadevi pod opr. št. I P 15/2010 Okrožnega sodišča v Novi Gorici nestrokovna in da so zato pravdni stroški neupravičeni. Navaja, da je izpodbijana odločitev preuranjena, izpodbijani sklep pa je brez navedenih vzrokov za predčasne zaključke postopkov, na katere se sklicuje, površen. Zatrjuje, da bi se z natančnejšim pregledom vseh postopkov, ki so se vodili pri Temeljnem sodišču v Novi Gorici pod P 306/90, Okrajnem sodišču v Novi Gorici pod P 347/97 in pod P 6/06 ter pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici pod P 299/06, P 308/08 in IP 15/10 lahko ugotovilo, da v spornem razmerju strank v teh postopkih, še ni prišlo do meritorne odločitve. Navaja tudi, da je iz spisa I P 15/10 razvidno, da je tožnik vložil pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri ugotovitvi, ki izhaja iz spisa Okrajnega sodišča v Novi Gorici z opr. št. P 347/97, v katerem je tožeča stranka (prosilec A.A.) v nasprotni tožbi postavila vsebinsko povsem enak zahtevek. Zadeva P 347/97 pa se je končala z zavrnilno sodbo, ki je postala pravnomočna dne 20. 9. 2000. Sklep Okrožnega sodišča pod opr. št. P 308/2008, s katerim je bila zavržena enaka tožba kot nedopustna pa je postal pravnomočen dne 17. 11. 2009. Glede na navedeno tožena stranka vztraja pri razlogih navedenih v obrazložitvi izpodbijanega sklepa in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je sklep tožene stranke pravilen in zakonit, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev. Zato sodišče v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: V obravnavni zadevi za tožnika ni sporno dejstvo, da je tožbo vodeno pod I P 15/10 Okrožnega sodišča v Novi Gorici vložil na podlagi napotnice Bpp 3/2010 z dne 26. 3. 2010, po kateri je nastopal kot izvajalec brezplačne pravne pomoči dodeljene prosilcu A.A., v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na 1. stopnji zaradi ugotovitve obsega in delitve skupnega premoženja. Sporno tudi ni dejstvo, da je bil postopek v zadevi I P 15/10 končan s sklepom o zavrženju tožbe zoper katerega je tožnik vložil pritožbo. Za tožnika pa ostaja izpodbijana odločitev sporna, ker o njegovi pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe še ni bilo odločeno.

Že ob upoštevanju dejstva, da je bil tožnik po napotnici Bpp 3/2010 dolžan prosilcu nuditi pravno pomoč tudi v obsegu pravnega svetovanja in da je tožnik za prosilca vložil tožbo, ki je bila v zadevi I P 15/10 s sklepom iz procesnih razlogov zavržena, je imela tožena stranka dovolj podlage za ugotovitev, da je bila tožnikova storitev v zadevi I P 15/10 nepotrebna in da so zato tudi stroški, katerih plačilo zahteva tožnik, nepotrebni. Tudi po oceni sodišča je zmotno stališče tožnika, ki meni, da je izpodbijana odločitev preuranjena, ker tožena stranka dejanskega stanja glede pravdnih postopkov v zadevah zaradi ugotovitve obsega in delitve skupnega premoženja, ni mogla pravilno ugotoviti pred odločitvijo o pritožbi, vloženi zoper sklep o zavrženju tožbe v zadevi I P 15/10. Dejstvo, da je bila vložena tožba zavržena, v obravnavanem primeru namreč pomeni, da je tožnik v okviru pravnega svetovanja prosilcu, ali zmotno ocenil, da so procesne predpostavke za vložitev tožbe izpolnjene ali pa tožbe in zahtevka v njej ni postavil tako, da zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk, tožba ne bi bila s sklepom zavržena. To pa pomeni, da bi moral tožnik že v tožbi vloženi v zadevi I P 15/10 izkazati tudi, da o tožbenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno. Ker izpodbijana odločitev temelji na sklepu o zavrženju, tožnik pa z napotnico Bpp 3/2010 ni bil niti pooblaščen za zastopanje prosilca v pritožbenem postopku, tožena stranka niti ni imela podlage, da bi odločanje o zahtevku tožnika odložila do odločitve o pritožbi vloženi zoper sklep o zavrženju.

Na podlagi navedenega je sodišče na podlagi dejanskega stanja ugotovljenega v izpodbijanem sklepu tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1. K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.