Jedro

ZFPPIPP nikjer ne določa, da se stečajni postopek lahko začne le, če je predlagateljev ali upnikov več, niti kot predlagatelja ne izključuje upnika, katerega terjatev je zavarovana z zastavno pravico.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je upnikov predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom zavrnilo (pravilni: zavrglo) z nosilnimi razlogi, da so sicer izpolnjeni pogoji, določeni v prvem odstavku 14. člena ZFPPIPP (insolventnost), ker pa je predlagatelj stečajnega postopka dolžnikov edini upnik, in bi lahko predlagal izvršbo na nepremičnine ter tako poplačal svojo terjatev, po zaključku izpodbijanega sklepa upnik nima pravnega interesa, da se nad dolžnikom začne stečajni postopek.

5. Stališče sodišča prve stopnje ni pravilno. ZFPPIPP nikjer ne določa, da se stečajni postopek lahko začne le, če je predlagateljev ali upnikov več, niti kot predlagatelja ne izključuje upnika, katerega terjatev je zavarovana z zastavno pravico. Za razlago, da upnik nima pravnega interesa, da se nad dolžnikom začne stečajni postopek, ker ni izkazano, da bi dosegel boljši položaj, kot če bi svojo terjatev uveljavil v izvršilnem postopku, ni najti zakonske podlage. Poleg tega, da upniku slednjega tudi sicer ni potrebno izkazati, upniku ni mogoče omejiti izbire o tem, katero pravno pot bo izbral za uveljavljanje svoje terjatve (prim. Cst 287/2013, Cst 193/2014). Ob izrecni odsotnosti zakonskih določb, ki bi takega upnika izključevale iz kroga aktivno legitimiranih za predlaganje začetka stečajnega postopka, bi drugačna odločitev pomenila kršitev pravice do sodnega varstva (prim. VSL sklep Cst 287/2013). Namen izvršilnega in stečajnega postopka je sicer res identičen (poplačati upnika), vendar pa zgolj to še ne zadošča za zaključek, da upnikov položaj v stečajnem postopku ne bo ugodnejši, kot to zmotno zaključuje sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje se sicer v svoji obrazložitvi sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 236/2012 z dne 13. 9. 2012, vendar pa višje sodišče na predhodno sprejete odločitve ni vezano, predvsem pa citirana odločba ne pomeni ustaljene sodne prakse, saj je o tem vprašanju isto sodišče kasneje odločilo drugače (prim. sklep Cst 184/2013, Cst 272/2013, Cst 193/2014).

6. Glede na navedeno je višje sodišče utemeljeni upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje vsebinsko odločati o predlogu za začetek stečajnega postopka, upoštevajoč zgoraj navedeno.