Jedro

Nepravdni postopek (enako kot pravdni) predpostavlja aktivno udeležbo strank. Načelo pravice do izjave od sodišča zahteva samo to, da stranki omogoči obravnavanje pred sodiščem, od tu dalje pa je stvar strank, ali bodo to možnost uporabile. Razlaga nasprotnega udeleženca, da ji že s tem, ko je en narok zapustila pred koncem, sodišče ni omogočilo obravnavanja, bi dejansko pomenila, da napak v postopku nikoli ni mogoče odpraviti, kar pa ne drži. Ker je nasprotni udeleženec kasneje še imel možnost sodelovanja v postopku (ki jo je tudi izkoristil s pripravljalno vlogo z dne 10.8.2005), določba 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni bila kršena.

Izrek

Pritožba N.J. in J.J. se z a v r ž e. Pritožbi A.B. se ugodi in se izpodbijani sklep v delu, v katerem je odločeno o ustanovitvi služnosti po parc.št. 1508, 1375 in 1377/1, v delu, v katerem je odločeno o odškodnini, razen odškodnine za C.B., ter v delu, v katerem je odločeno o vpisu služnosti na parc.št. 1508, 1375 in 1377/1, vse k.o. T., r a z v e l j a v i in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v I. ustanovilo služnost prehoda, prevoza za potrebe izgradnje, postavitve, obratovanja in vzdrževanja, komunalnih objektov ter priključkov na te objekte omrežij javne infrastrukture in potrebe položitve kanalizacijskih cevi po parc.št. 1517, 1508, 1375 in 1377/1, vse k.o. T., v korist predlagatelja Občine I. Odločilo je še, da je predlagatelj dolžan plačati lastnikom zemljišč, na katerih je ustanovljena služnost, odškodnino, in da se služnost po pravnomočnosti te odločbe vpiše v zemljiški knjigi. Umik preostalega dela predloga je vzelo na znanje in v tem delu postopek ustavilo.

Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujejo nasprotni udeleženci A.B., N.J. in J.J. V pritožbi navajajo, da je sodišče kršilo določila pravdnega postopka iz 8. točke II. odstavka 339. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj pritožnikom ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem na naroku 13.7.2005. Na omenjeni narok so sicer pristopili, pooblaščenec je tudi podal njihove navedbe, zaradi groženj soseda in ker jim sodnica ni zagotovila varnosti, pa so narok zapustili in na njem niso sodelovali, posledično tudi niso mogli podati mnenja o poteku trase. Sodišče je s tem udeležencem odvzelo pravico do izjave, kar je eden od bistvenih elementov pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS). Izjeme od načela kontradiktornosti lahko postavlja le zakon, tako je tudi stališče Evropskega sodišča za človekove pravice. Sodišče se ni prepričalo, ali predlagatelj ima veljavno gradbeno dovoljenje za gradnjo kanalizacije. Iz predloženih dovoljenj namreč ne izhaja, da bi se nanašala na nepremičnine, last predlagateljev. Sodišče je zato zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. V konkretnem primeru tudi ne gre za izgradnjo javnega sistema kanalizacije, temveč za izgradnjo posameznih priključkov, zato predlagatelj ni aktivno legitimirana stranka. Sodišče je tudi napačno uporabilo materialno pravo, saj je osnovni pogoj za razlastitev javna korist, oziroma ugotovitev obstoja javnega interesa in obstoj prostorskega izvedbenega akta. Tega pa v konkretnem primeru ni. Predlagajo, da sodišče sklep razveljavi, predlagatelju pa naloži plačilo stroškov postopka.

V odgovoru na pritožbo je predlagatelj prerekal pritožbene navedbe in navajal, da ne gre za privatne priključke na kanalizacijo.

Pritožba N. in J.J. je nedopustna, pritožba A.B. pa utemeljena.

Izpodbijani sklep v ničemer ne posega na nepremičnine, last N. in J.J., zato je njuna pritožba nedopustna, saj zanjo nimata pravnega interesa.

Pritožba A.B. neutemeljeno opozarja na kršitev določb postopka iz 8. točke II. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Nasprotni udeleženec je bil vabljen na vse naroke v zadevi in se jih je tudi udeležil (dva od teh sta bila na kraju samem), predlagatelj je predlog ureditve prejel pred narokom 13.7.2007, iz zapisnika izhaja, da je bila trasa predhodno označena v naravi in ta trasa je bila sprejeta v sklep. Nasprotni udeleženec je narok samovoljno zapustil, kot trdi, zaradi groženj enega od sosedov. Prvostopno sodišče je narok izvedlo do konca in sodnica si je samo ogledala predvideno traso kanalizacije. Od naroka do izdaje sklepa je minilo devet mesecev, predlagatelj je imel torej vso možnost aktivno sodelovati v postopku in podati morebitne pripombe glede poteka trase, ne pa samo uveljavljati kršitev postopka. Tudi, če bi držalo, da mu je bila na naroku 13.7.2005 onemogočeno sodelovanje, je nasprotni udeleženec še vedno imel možnost podati pripombe na predlog trase kanalizacije. Nepravdni postopek (enako kot pravdni) predpostavlja aktivno udeležbo strank. Načelo pravice do izjave od sodišča zahteva samo to, da stranki omogoči obravnavanje pred sodiščem, od tu dalje pa je stvar strank, ali bodo to možnost uporabile. Razlaga nasprotnega udeleženca, da ji že s tem, ko je en narok zapustila pred koncem, sodišče ni omogočilo obravnavanja, bi dejansko pomenila, da napak v postopku nikoli ni mogoče odpraviti, kar pa ne drži. Ker je nasprotni udeleženec kasneje še imel možnost sodelovanja v postopku (ki jo je tudi izkoristil s pripravljalno vlogo z dne 10.8.2005), določba 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni bila kršena. Utemeljeno pa pritožnik opozarja na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v zadevi. Prvostopno sodišče je svojo odločitev pravilno oprlo na določbe v času vložitve predloga veljavnega Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ), vendar tudi ta pri omejitvi lastninske pravice v javnem interesu predpostavlja, da je bila na nek način ugotovljena javna korist. 22. člen ZSZ v zvezi z javno koristjo določa, da je izkazana, če je razlastitev potrebna zaradi gradnje objektov javne infrastrukture ali objektov za potrebe obrambe, kadar tako gradnjo določa prostorski izvedbeni načrt. Kateri akti se po ZSZ štejejo za prostorski izvedbeni načrt, določa 55. člen ZSZ. Ne drži, da bi se predlagateljica morala izkazati z gradbenim dovoljenjem, saj je med pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja tudi pravica razpolaganja z nepremičnino, ravno za to pravico pa v tem nepravdnem postopku šele gre. Vseeno pa bi moralo prvostopno sodišče ugotoviti, ali je povezava vasi T. s kanalizacijskim omrežjem na čistilno napravo predvidena v katerem od aktov iz drugega odstavka 55. člena ZSZ. Ker tega ni ugotavljalo, je bilo treba sklep v zvezi z nepremičninami, last ali solast pritožnika (za ustanovitev služnosti na nepremičnini so solastniki nujni in enotni sosporniki, zato je bilo sklep treba razveljaviti tudi v delu, ki se nanaša na solastnike parc.št. 1375 in 1377/1, ki se sicer na sklep niso pritožili) razveljaviti (355. člen ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Pritožbeno sodišče sklepa ni razveljavilo v delu, ki se nanaša na parc.št. 1517, last C.B., saj se C.B. na sklep ni pritožila in je sklep v tem delu postal pravnomočen. Navodila za postopanje v ponovljenem postopku so vsebovana že v gornji obrazložitvi.

Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.