Jedro

V primeru izključitve manjšinskih delničarjev po ZPre-1 je glavni delničar lahko tudi konzorcij delničarjev.

Vprašanje, na katero izmed družb organiziranih v konzorciju bodo prenesene delnice manjšinskih delničarjev, je predmet medsebojnega dogovora članov konzorcija. Prenos delnic znotraj udeležencev konzorcija na posameznika iz konzorcialne skupine namreč ne pomeni nadaljnjega pridobivanja delnic, ampak zgolj lokacijo med udeleženci, ki so prevzem že izvršili.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepov št. 2.1., 2.2., 2.3. in 3., sprejetih na 18. skupščini družbe M., d.d, dne 17. 01. 2008 (1. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna v petnajstih dneh plačati toženi stranki pravdne stroške v znesku 2.760,00 EUR (2. točka izreka).

Zoper sodbo se je pravočasno, iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, pritožila tožeča stranka (339. člen in 341. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma podrejeno da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa je v skladu z določilom 2. odstavka 350. člena ZPP pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožeča stranka sodišču prve stopnje neutemeljeno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da so razlogi sodbe med seboj v nasprotju oziroma so v nasprotju z izrekom sodbe. Pritožbeno sodišče upoštevajoč celotno obrazložitev izpodbijane sodbe ugotavlja, da je pri zapisu „Vprašanje tega spora je, ali je iztisnitev lahko izvedel konzorcij, in sicer na način, da je delnice iztisnjenih delničarjev prenesel na M., d.d. (namesto pravilno M1., d.o.o.), kot tudi...“ ter „Delnice je mogoče prenesti na osebo s pravno subjektiviteto, kar pa konzorcij ni in zato je bilo potrebno in mogoče delnice iztisnjenih delničarjev prenesti na kateregakoli člana konzorcija in tudi na toženo stranko (namesto pravilno M1., d.o.o.).“ prišlo zgolj do očitne pisne pomote oziroma lapsusa sodišča prve stopnje, ki pa na pravilnost sodbe v bistvenih prvinah (torej prvinah, od katerih je odvisna odločitev ter od katerih je odvisna možnost preizkusa pravilnosti prve stopnje na pritožbeni ravni) ni vplival. Lapsus se nanaša na prenos delnic iztisnjenih delničarjev na družbo M1., d.o.o. To, da so bile delnice iztisnjenih delničarjev prenesene na družbo M1., d.o.o. med pravdnima strankama ni bilo sporno, sporen je bil le način prenosa.

Nadalje so neutemeljene tudi pritožbene navedbe glede očitane zmotne uporabe materialnega prava. V obravnavanem primeru je treba postopek iztisnitve manjšinskih delničarjev obravnavati upoštevajoč določila Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 79/2006 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPre-1). Izključitev manjšinskih delničarjev je urejena v 68. členu ZPre-1. Po 1. odstavku 68. člena ZPre-1 se sicer za izključitev manjšinskih delničarjev ciljne družbe, v kateri je prevzemnik na podlagi uspešne prevzemne ponudbe pridobil najmanj 90 % delež vseh delnic te družbe z glasovalno pravico, uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, o izključitvi manjšinskih delničarjev iz družbe, če ni v 2. odstavku tega člena določeno drugače. V 2. odstavku 68. člena tega zakona pa veljajo posebna pravila o višini denarne odpravnine, ki mora biti ponujena manjšinskemu delničarju v taki vrsti in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi, pod pogojem, da skupščina ciljne družbe na predlog prevzemnika kot glavnega delničarja v treh mesecih po objavi izida prevzemne ponudbe sprejme sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja. Položaj prevzemnika ciljne družbe je treba presojati po 7. členu ZPre-1, ki določa, da je prevzem položaj, ko prevzemnik sam ali skupaj z osebami, ki delujejo usklajeno z njim, doseže prevzemni prag, v 8. členu pa, da so osebe, ki delujejo usklajeno tiste, ki na podlagi izrecnega ali tihega, ustno ali pisno sklenjenega sporazuma sodelujejo in katerih cilj je pridobiti ali utrditi kontrolo nad ciljno družbo ali onemogočiti prevzemniku uspešnost prevzemne ponudbe. V skladu z omenjenima členoma ZPre-1 je bil oblikovan konzorcij petih gospodarskih družb, ki so ga sestavljali M., d.o.o., B.K., d.d., S., d.d., E.V., d.o.o. in I. d.d. Konzorcij petih gospodarskih družb je uspešno izvedel prevzem predlagatelja, kateremu je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), po končanem postopku prevzema izdala tudi odločbo o uspešnosti prevzemne ponudbe št. 171/177/AG-07-(486) z dne 05. 12. 2007. Konzorcij petih gospodarskih družb je torej treba upoštevati kot enega prevzemnika. Izjema od siceršnjih pravil, predpisanih v 1. odstavku 384. člena ZGD-1, velja le za izključitev manjšinskih delničarjev po ZPre-1. Če ne gre za izključitev manjšinskih delničarjev po omenjenih posameznih zakonskih določilih (če gre torej za izključitev po določilih ZGD-1) namreč glavni delničar ne more biti pool oziroma konzorcij delničarjev oziroma delničarji, povezani z delničarskim sporazumom. V tem primeru je glavni delničar lahko le koncernsko povezana družba, upoštevajoč vsa pravila o ugotavljanju 90 % deleža v osnovnem kapitalu družbe po 2. in 4. odstavku 598. člena ZGD-1(Več glej Komentar Zakona o gospodarskih družbah GV Založba, Ljubljana 2007, druga knjiga M. Kocbek, stran 690). Ker je imel konzorcij za prevzem tožene stranke po uspešno izvedenem postopku prevzema v lasti 98,44 % delnic tožene stranke, je bil izpolnjen pogoj po 1. odstavku 384. člena ZGD-1 o tem, da je imel konzorcij prevzemnikov položaj glavnega delničarja.

Pritožbeno sodišče nadalje sodi, da je vprašanje, na katero izmed družb organiziranih v konzorciju bodo prenesene delnice manjšinskih delničarjev, predmet njihovega medsebojnega dogovora, kar so člani konzorcija v konkretnem primeru tudi storili s podpisom Aneksa št. 3 k pogodbi o ustanovitvi konzorcija za prevzem družbe M., d.d., z dne 11. 12. 2007. Prenos delnic znotraj udeležencev konzorcija na posameznika iz konzorcialne skupine namreč ne pomeni nadaljnjega pridobivanja delnic, ampak zgolj relokacijo med udeleženci, ki so prevzem že izvršili. Taka relokacija pa je v določbi 4. točke 1. odstavka 22. člena ZPre-1 izrecno dovoljena. Interes manjšinskih delničarjev namreč glede prenosa njihovih delnic na katerokoli izmed družb organiziranih v konzorcij, v ničemer ne bi bil poslabšan (enako tudi sklep VSL opr. št. IV Cpg 175/2009).

Upoštevaje, da je že iz zgornje obrazložitve jasno razvidno pravno naziranje pritožbenega sodišča glede namena instituta iztisnitve manjšinskih delničarjev, se pritožbeno sodišče v podrobnejšo presojo tozadevnih pritožbenih navedb (točki II. in III. pritožbe) ni spustilo. Slednje so se namreč ob zavzetem in obrazloženem stališču pritožbenega sodišča izkazale za neodločilne (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Ker postopek niti izpodbijana sodba nista obremenjena z zatrjevanimi kršitvami, kakor tudi ne s kršitvami, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, ob upoštevanju določila drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijano sodbo potrdilo.

Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).